<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba mehansko-kemijskega sinteznega postopka za pripravo TiO2/gC3N4  fotokatalizatorjev, uporabljenih v naprednih oksidacijskih postopkih za čiščenje odpadnih voda</dc:title><dc:creator>Mrak,	Tija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Finšgar,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žerjav,	Gregor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>TiO2</dc:subject><dc:subject>g-C3N4</dc:subject><dc:subject>kompoziti</dc:subject><dc:subject>fotokatalizatorji</dc:subject><dc:subject>karakterizacija</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bila mehanska sinteza kompozitov g-C3N4/TiO2 (grafitni ogljikov 
nitrid/titanov dioksid) ter preučiti vpliv frekvence in čas mletja v krogličnem mlinu na 
fotokatalitsko oksidacijo bisfenola A (BPA) ob osvetljevanju z vidno svetlobo. G-C3N4 smo 
sintetizirali s preprosto enostopenjsko kalcinacijo diciandiamida (DCDA) v zraku. Kompozite 
smo pripravili z mletjem komercialnega TiO2 in g-C3N4 v krogličnem mlinu v masnem 
razmerju 1 : 1 pri različni frekvenci in času mletja. Lastnosti sintetiziranih kompozitov smo 
preučili z različnimi analitskimi metodami, kot so: infrardeča spektroskopija, rentgenska 
praškovna difrakcija, dušikova fizisorpcija, termogravimetrična analiza, temperaturno 
programirana desorpcija, UV-Vis difuzna refleksija in fotoluminiscenca. S pomočjo lovilcev 
reaktivnih kisikovih vrst (ROS) kumarin in ABTS smo ovrednotili sposobnost sintetiziranih 
fotokatalizatorjev za tvorbo ROS ob osvetljevanju z vidno svetlobo. Možnost uporabe 
sintetiziranih kompozitov za remediacijo odpadnih voda smo preverili na fotooksidaciji 
motilca endokrinega sistema BPA kot modelnega onesnaževala. Ugotovili smo, da je najbolj 
aktiven kompozit za razgradnjo BPA z najmanjšim prepovedanim pasom Tija1, ki smo ga 
mleli 15 minut pri frekvenci 15 Hz. Krajši čas mletja pri nižjih frekvencah namreč izboljša 
stično površino med komponentama, kar izboljša dinamiko prenosa nosilcev naboja, hkrati pa 
ohrani višjo specifično površino in nižjo vrednost prepovedanega pasu. Višja frekvenca in 
daljši čas mletja namreč pomembno spremenita strukturi TiO2 in g-C3N4, s čimer smo potrdili 
hipotezo, da imata čas in frekvenca mletja vpliv na morfološke, strukturne in elektronske 
lastnosti kompozitov.</dc:description><dc:publisher>[T. Mrak]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-20 17:02:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82443</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 544.526.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 132493571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
