<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Funkcionalna sestava vegetacije gozdnatih travnikov v krajinskem parku Šturmovci</dc:title><dc:creator>Šram,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pipenbaher,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škornik,	Sonja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>heterogenost habitata na manjšem območju</dc:subject><dc:subject>ekstenzivni travniki</dc:subject><dc:subject>funkcionalna pestrost</dc:subject><dc:subject>morfološko funkcionalne poteze</dc:subject><dc:subject>gozdnati travniki</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge smo proučevali funkcionalno sestavo (=prisotnost različnih funkcionalnih tipov rastlin) vegetacije zeliščnega sloja gozdnatih travnikov v Krajinskem parku Šturmovci s poudarkom na odvisnosti funkcionalne sestave od abiotskih dejavnikov (jakosti svetlobe, temperature in vlage). Zaradi prisotnosti dreves predstavljajo gozdnati travniki heterogen habitat z razlikami v okoljskih dejavnikih, ki je zelo primeren za razlago mehanizmov sobivanja vrst. Popisali in ocenili smo pokrovnost (metoda po Braun-Blanquetu, 1964) za 65 rastlinskih vrst na 36 popisnih ploskvah v velikosti 0,5 m x 0,5 m. Ploskve smo določili znotraj 4 transektov dolžine 12 m in 9 naključno izbranih popisnih ploskev. Transekti so potekali od drevesa hrasta doba (Quercus robur) v smereh sever, jug, vzhod in zahod. Hkrati smo izmerili tudi jakost svetlobe, temperaturo zraka tik nad tlemi in vlago v tleh. Aparature smo postavili vzdolž vsakega izmed štirih transektov na točke 0 m, 6 m in 12 m oddaljenosti od drevesa. Točka na 0 m je bila postavljena v senci, točka na 6 m  v polsenci in točka na 12 m na soncu. Popisanim rastlinskim vrstam smo določili prednostni habitat in izbrane morfološko-funkcionalne poteze (MFP): življenjska oblika, življenjski cikel, višina rastline, specifična listna površina-SLA, vsebnost suhe snovi lista-LDMC, CSR strategija, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, listna obstojnost in oblika klonalnosti. Podatke smo statistično obdelali s CWM analizo (community-weighted mean value of trait) ter multivariatnimi analizami (principal component analysis-PCA in redudancy analysis-RDA). Ugotovili smo značilne razlike med MFP rastlin v manj in bolj sončnih mikrohabitatih gozdnatega travnika: v senci so prevladovale vrste s kompetitorskimi MFP (višja rast, krajše in kasnejše cvetenje), na soncu pa je bilo prisotnih več vrst s stres toleratorskimi lastnostmi (zgodaj cvetoče vrste, večinoma trajnice z višjimi vrednostmi LDMC). Ugotovili smo tudi značilno povezanost oblik klonalnosti rastlin z osončenostjo ploskev. Rezultati raziskave so potrdili pozitiven vpliv raznolikosti okoljskih dejavnikov (npr. razlike v osvetljenosti) v mikrohabitatih gozdnatih travnikov na pestrost  funkcionalnih tipov rastlin. Raziskave kot je naša, lahko pomembno pripomorejo k razumevanju glavnih dejavnikov ohranjanja raznolikosti vrst v teh polnaravnih ekosistemih z visoko naravovarstveno vrednostjo in pri oblikovanju smernic za varovanje teh habitatov.</dc:description><dc:publisher>[A. Šram]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-24 14:34:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82549</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*17:630*11(497.4Šturmovci)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 123188739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
