<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Termogravimetrična, ultimativna in proksimativna analiza plastičnih materialov</dc:title><dc:creator>Prša,	Amadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Aleksandra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čolnik,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>plastični materiali</dc:subject><dc:subject>recikliranje</dc:subject><dc:subject>materiali iz vlaken</dc:subject><dc:subject>termokemijske lastnosti</dc:subject><dc:subject>ultimativna in proksimativna analiza.</dc:subject><dc:description>Onesnaževanje s plastiko je eden izmed najbolj perečih okoljskih problemov, saj za hitro naraščajočo proizvodnjo plastičnih izdelkov iz neobnovljivih materialov pretežno za enkratno uporabo, še ni ustreznih rešitev. Dandanes se proizvede približno 300 milijonov ton plastičnih odpadkov na dan, večina jih je proizvedenih iz kemikalij pridobljenih iz nafte, zemeljskega plina in premoga. Plastični izdelki za široko uporabo so proizvedeni iz materialov kot so polietilen tereftalat (PET), iz katerega pridobivajo plastenke za pijače, polietilen visoke gostote (HDPE), katerega običajno uporabijo za embalažo šamponov, detergentov in drugi. Plastične odpadke je mogoče zmanjšati z recikliranjem ter z uporabo plastike proizvedene iz bioloških virov, ki ima krajši čas razgradnje in ne vsebuje zdravju škodljivih kemikalij. 
Namen diplomske naloge je bil opraviti termogravimetrično, ultimativno in proksimativno analizo sedmih plastičnih materialov (PET, rPET, PET vlakna, HDPE, rHDPE, PLA in vlakna iz melaminske eterificirane smole – MER). V izbranih materialih smo določili vsebnost vlage, hlapnih snovi ter pepela in vsebnost fiksnega ogljika in posameznih elementov. Dodatno smo izvedli FTIR analizo, termogravimetrično analizo (TGA) in diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC). 
Rezultati kažejo, da se od vseh materialov najbolj razlikujejo plastični materiali iz vlaken (PET vlakna in MER vlakna) ter biomase (PLA), najbolj pa izstopa material MER. Predvsem po visoko izmerjeni količini dušika, kar smo opazili tudi pri FTIR spektru, ki se od ostalih zelo razlikuje zaradi vsebnosti amino skupin. Materiala PET in HDPE se od svojih recikliranih materialov razlikujeta v podobnih odstopanjih, na podlagi TGA/DSC in FTIR analize, do katerih pa je najverjetneje prišlo med samim postopkom recikliranja in dodatkom nečistoč. Proksimativna, ultimativna in FTIR analiza so pokazale, da sta si materiala PET vlakna in PLA zelo podobna, kar je razumljivo, saj gre za vlaknasta materiala, ki oba vsebujeta organske kisline.</dc:description><dc:publisher>[A. Prša]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-31 20:58:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82759</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.02(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 130598403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
