<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zagotavljanje varnih delovnih razmer v času izbruha bolezni covid-19</dc:title><dc:creator>Zupan,	Tim	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>varne delovne razmere</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>zaščitni ukrepi</dc:subject><dc:subject>delo na domu</dc:subject><dc:subject>varstvo 
osebnih podatkov</dc:subject><dc:description>Zagotavljanje varnih delovnih razmer spada med eno temeljnih in najpomembnejših pravic in 
obveznosti, ki jih morata spoštovati tako delavec, kot tudi delodajalec. Z izbruhom SARS-CoV-2 oziroma COVID-19, je kot nalezljiva bolezen svetovnih razsežnosti pomembno 
zaznamovala ne zgolj družbene odnose, temveč tudi področje zagotavljanja varnih in zdravih 
delovnih razmer.
Vzporedno s prvo razglašeno epidemijo COVID-19, je Republika Slovenija začela sprejemati 
tudi interventno zakonodajo za čim hitrejšo preprečitev in omejitev širjenja omenjene bolezni 
in odloke, ki so področno urejali posamezne preventivne ukrepe. Za preprečitev širjenja 
COVID-19 so delodajalci bili dolžni reorganizirati delovni proces, na novo analizirati oceno 
tveganja in le-to prilagoditi specifikam COVID-19. Poleg interventne zakonodaje, so tudi 
Odloki Vlade Republike Slovenije zapovedovali minimalne standarde za preprečevanje in 
širjenja COVID-19. Kljub izrednim razmeram, ki so vladale v času najvišje stopnje okuženosti 
oseb s COVID-19, stopnji umrljivosti in zasedenosti bolnišničnih kapacitet, to ne pomeni, da 
je s sprejemom interventne zakonodaje in sprejetimi odloki prenehala veljati veljavna 
nacionalna zakonodaja kot tudi dokumenti Organizacije združenih narodov, Mednarodne 
organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. 
Zakonodaja sprejeta v času izrednih razmer ima zgolj možnost korigirati veljavno zakonodajo 
in jo prilagajati izrednim razmeram, vse z namenom čim večje omejitve razširjanja COVID-19.
Spoštovanje prilagojenega delovnega procesa so morali sprejeti tudi delavci. Interventna 
zakonodaja je v dvoletnem obdobju spremenila navade delavcev, ki so morali sprejeti nošenje 
obveznih zaščitnih mask, držati zaščitno razdaljo pri opravljanju svojega dela, omogočiti 
dostop in obdelavo posebno občutljivih osebnih podatkov, do katerih je dostopal delodajalec 
z uveljavitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja testiranja, prebolevnosti in cepljenja. 
Zagotavljanje varnosti v času COVID-19 je pripeljalo do tega, da so se delodajalci na delovnih 
mestih kjer je to mogoče, enostransko odrejali opravljanje dela na domu, sklicujoč se na 169. 
člen Zakona o delovnih razmerjih. Omenjeni člen dopušča možnost spremembo opravljanja 
kraja dela zgolj v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter v primeru naravnih in 
drugih nesreč oz. okoliščin.</dc:description><dc:publisher>[T. Zupan]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-02 12:54:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>82797</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.4(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 125950467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
