<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava kinetike in mehanizma reakcije pirolize smrekovega lesa</dc:title><dc:creator>Mihelič,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klinar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>piroliza</dc:subject><dc:subject>smrekov les</dc:subject><dc:subject>kinetika</dc:subject><dc:subject>mehanizem</dc:subject><dc:subject>Python</dc:subject><dc:subject>prenos toplote</dc:subject><dc:description>Biooglje (BO) se vse bolj uveljavlja kot dodatek k zemlji  za izboljšanje njenih lastnosti in kot metoda direktne trajne vezave ogljika. BO deluje kot inertni material z ustrezno specifično površino in drugimi koristnimi lastnostmi pri izboljševanju strukture in lastnosti rodovitnih tal. Ker je proizvodnja BO tesno povezana s postopkom pirolize lesne biomase, smo se v magistrski nalogi osredotočili na raziskavo kinetike ter mehanizma pirolize, za lesno biomaso pa smo izbrali smrekov les v obliki preizkušancev konstantnih dimenzij. Prvi namen raziskav je bil ugotoviti ustrezen kinetični model, ki bo najbolje popisal eksperimentalne podatke, poiskati kinetične parametre ter oboje primerjati z rezultati, analiziranimi  preko že obstoječih kinetičnih pristopov kot so: Arrhenius-ov model (AM), Friedmanova metoda, Ozawa-Flynn-Wall (OFW) metoda in Kissinger-Akahira-Sunose (KAS) metoda. Eksperimentalne podatke termo gravimetrične analize (TGA) smrekovega vzorca smo analizirali s pomočjo programskega okolja Python in raziskali alternativni kinetični pristop, katerega smo poimenovali modificiran Arrhenius-ov model (MAM). Prednost MAM je v tem, da vključuje mehanizme glavnih lesnih komponent, hemiceluloze, celuloze in lignina, medtem ko vsi ostali modeli reakcijo pirolize obravnavajo enodimenzionalno. Naslednji namen magistrske naloge je bil popisati termodifuzijske fenomene s področja nestacionarnega prenosa toplote in z vrednostjo Biot-ovega števila dokazati, da debelina lesnega valja ne vpliva na potek pirolizne reakcije, kar pomeni da je notranji toplotni upor zanemarljiv. Na koncu smo pirolizo smrekovih valjev (debeline 5 mm) izvedli še v večjem laboratorijskem piroliznem reaktorju (volumna 1 L)  in rezultate primerjali z rezultati TGA. Takšen pristop omogoča spoznavanje povečevalnih kriterijev pri inženirski obravnavi načrtovanja industrijskih piroliznih reaktorjev.</dc:description><dc:publisher>[E. Mihelič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-22 03:14:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83155</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.092-97:674.032.475.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 132666371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
