Usposabljanje in učinkovitost uporabe manj ubojnih prisilnih sredstev v slovenski policijiRadi, Andrej (Avtor) Krope, Srečko (Mentor) prisilna sredstvamanj ubojna prisilna sredstvausposabljanjeučinkovitostdiplomske nalogeUporaba, uvrščanje in usposabljanje z »manj ubojnimi ali neubojnimi« prisilnimi sredstvi v policijah po svetu oziroma razvitih demokratičnih družbah je del procesa sprejemanja novih prisilnih sredstev. Zaradi spoštovanja človekovih pravic, zagotavljanja splošne varnosti ljudi in upoštevanja visokih standardov pri izvajanju policijskih postopkov se nenehno razvijajo bolj humana prisilna sredstva. Slovenska policija že uporablja in tudi sledi novostim na področju uvajanja milejših prisilnih sredstev, ki so učinkovita pri obvladovanju hujših storilcev in še vedno primerna za uspešno izvajanja zahtevnejših nalog policije. Policijska zakonodaja v Sloveniji sicer ne pozna izraza »manj ubojna prisilna sredstva« ali »neubojna prisilna sredstva«, kakor tudi ni opredeljeno, katera prisilna sredstva bi bila lahko tako imenovana. Glede na nabor prisilnih sredstev bi morda lahko rekli, da so vsa prisilna sredstva razen strelnega orožja manj ubojna oziroma ne ubojna. Moramo pa se zavedati, da je lahko tudi palica ali katero drugo prisilno sredstvo v rokah neizobraženega oziroma neusposobljenega uporabnika nevarno sredstvo in lahko tudi smrtonosno. V preteklosti se je tako tudi pokazalo, da je oseba, zoper katero je bilo uporabljeno eno od milejših prisilnih sredstev (»plinski razpršilec«) umrla. Ugotovljeno je bilo, da obstaja vzročna povezava med uporabo prisilnega sredstva in nastalo posledico, čeprav vzrok smrti ni bil potrjen kot uporaba prisilnega sredstva. Zaradi takšnih dogodkov se moramo zavedati sekundarnih posledic uporabe prisilnih sredstev, ki so lahko hujše od pričakovanih učinkov uporabe prisilnega sredstva. Zaradi učinkovitega izvrševanja policijskih nalog z uporabo prisilnih sredstev, je treba vseskozi stremeti k uvajanju novih učinkovitejših prisilnih sredstev, predvsem pa takšnih, ki na osebah povzročajo najmanjše posledice. Ker pa je nemogoče z gotovostjo vnaprej določiti, kakšna posledica bo nastala ob uporabi določenega prisilnega sredstva, bi bilo mogoče razmišljati glede imenovanja teh sredstev kot »manj ubojna prisilna sredstva. Učinek manj ubojnih prisilnih sredstev pa je, kot je že povedano mogoče doseči s konstruiranjem le-teh, da so manj nevarna, in pa seveda z rednim in profesionalnim pristopom k usposabljanju in izobraževanju policistov glede same uporabe le teh. V zaključnem delu želimo preučiti zakonodajo in pooblastila ter predstaviti različna prisilna sredstva v slovenski policiji ter poiskati ustrezno poimenovanje prisilnih sredstev, saj se v različnih dostopnih literaturah uporablja različna terminologija, kot zasledimo nesmrtonosna sila, manj ubojna sredstva, milejša sredstva itd. Izpostavili smo tudi pomembnost usposabljanja v slovenski policiji. Na osnovi analiziranja obstoječega strokovnega gradiva in spoznanja smo prve štiri hipoteze potrdili, zadnjo smo pa zavrnili.[A. Radi]20222022-09-22 14:50:15Diplomsko delo/naloga83160UDK: 351.741(043.2)COBISS_ID: 126121987slSlovenija;