Formulacija ekstraktov granatnega jabolka (punica granatum, l.) v biorazgradljive polimerne nosilceKopše, Sandra (Avtor) Knez Marevci, Maša (Mentor) Varda, Katja Andrina (Komentor) granatno jabolkogalna kislinaantioksidativni učinekin vitro sproščanjeorganogelV magistrskem delu je predstavljen postopek formulacije ekstraktov iz lupine granatnega jabolka v biorazgradljive polimerne nosilce. Postopek je sestavljen iz treh faz: faze ekstrakcije, faze analiziranja pridobljenih ekstraktov in faze enkapsulacije ekstraktov v organogel ter nadaljnjo in vitro sproščanje aktivnih učinkovin v simuliranih človeških tekočinah. Z uporabo treh različnih ekstrakcijskih metod – hladna maceracija, ultrazvočna ekstrakcija in superkritična (SC) ekstrakcija in dveh različnih topil (čisti etanol in mešanica etanola in vode) smo skušali iz suhe lupine granatnega jabolka ekstrahirati čim več ciljnih fenolnih spojin, to je galne kisline in rutina. S kvalitativno in kvantitativno analizo smo prišli do zaključka, da je ekstrakt, pridobljen s SC ekstrakcijo in topilom mešanice etanol-voda, vseboval največji delež galne kisline (3.546,38 µg/g) in rutina (358,49 µg/g). S spektrofotometričnimi analiznimi metodami smo določili antioksidativno učinkovitost ekstraktov. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vsebovali visok delež fenolnih spojin in dosegli visok % inhibicije – dobro antioksidativno delovanje. Protimikrobno delovanje ekstraktov smo preverjali tako pri gram negativnih kot pri gram pozitivnih bakterijah. Določili smo, da je minimalna inhibitorna koncentracija za gram negativne bakterije 4,69 mg/mL oz. 9,38 mg/mL. Za gram pozitivne bakterije pa 18,75 mg/mL. Ekstrakt, ki je vseboval najvišji delež ciljnih fenolnih spojin, smo nato vkomponirali v organogel in spremljali in vitro sproščanje fenolnih spojin v 0,1 M HCl. Med procesom sproščanja smo periodično izvajali vzorčenje. Po 24 urah smo vzorce analizirali s pomočjo tekočinske kromatografije in masne spektrometrije (LC/MS), z namenom, da bi ugotovili kolikšen delež fenolnih spojin smo vkomponirali v izbran organogel, kako hitro so se fenolne spojine sproščale med procesom in kolikšen delež fenolnih spojin se je sprostil. Rezultati so pokazali, da izbran organogel (osnova sončnično olje) ni bil najbolj primeren za enkapsulacijo fenolih spojin in na njihovo sproščanje. Ugotovili smo, da je bila vsebnost fenolnih spojin v organogelu nizka (nizek % vključitve ekstrakta v organogel). Sproščanje pa je potekalo hitro (v prvih dveh urah se je izločilo največ fenolnih spojin), kar bi pomenilo, da bi antioksidativno in protimikrobno delovanje v telesu potekalo kratek čas.[S. Kopše]20222022-10-11 19:26:10Magistrsko delo/naloga83274UDK: 66.061.3:582.772.1(043.2)COBISS_ID: 133158915sl