<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doping in dopinške afere pri teku na smučeh</dc:title><dc:creator>Klemenčič,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tek na smučeh</dc:subject><dc:subject>ruski sistemski doping</dc:subject><dc:subject>afera Aderlass</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Doping je v športu prisoten že od nekdaj, saj so ga uporabljali že Indijanci, Arabci, olimpijci v stari Grčiji in rimski gladiatorji. Skozi čas se je doping razvijal in izpopolnjeval, danes pa je prisoten v skoraj vseh športih. Glede na to, da tek na smučeh velja za enega izmed težjih vzdržljivostnih športov, ni presenetljivo, da se doping pojavlja tudi v teku na smučeh.
V 70. letih prejšnjega stoletja so se, zaradi nepoštenosti uporabe dopinga in zaradi možnih zdravstvenih posledic, pojavila prva dopinška testiranja in s tem boj proti dopingu. Preko dopinških kontrol so bili odkriti in kaznovani športniki, ki so si pri svojih uspehih pomagali z dopingom. V boj proti dopingu je vključenih vedno več organizacij in z njihovo pomočjo je bilo do danes odkritih že ogromno dopinških primerov, razkrite pa so bile tudi že večje dopinške afere in primeri sistemskega dopinga.
V teku na smučeh sta bila poleg posameznih dopinških primerov v zadnjih desetih letih najbolj odmevna primera ruskega sistemskega dopinga in afera Aderlass. Oba primera sta poleg tekačev na smučeh sicer vključevala tudi športnike iz drugih športov. Afera o sistemsko organiziranem dopingu v Rusiji je bila preko žvižgačev odkrita leta 2015, šlo pa je za vključenost in pomoč države pri prikrivanju in manipulaciji z dopinškimi testi, predvsem med domačimi olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014. Afera Aderlass, ki je znana tudi pod imenom Operacija puščanja krvi, pa je v javnost prišla med nordijskim svetovnim prvenstvom leta 2019. Avstrijski tekač na smučeh je bil namreč dan pred tekmo odkrit med transfuzijo krvi, ki spada med prepovedane postopke dopinga. Kasneje se je izkazalo, da omenjeni tekač ni bil edini uporabnik dopinga in da je šlo za sistemski krvni doping, v katerega je bilo vključenih več športnikov iz različnih športov.
Problematike dopinga se zavedajo tudi slovenski tekači na smučeh. Poleg moralnega vidika, kot je kršenje protidopinških pravil in posledično kazen, se zavedajo tudi možnih negativnih zdravstvenih posledic. Se pa strinjajo, da so v boju proti dopingu še vedno prisotne rezerve in možne izboljšave.</dc:description><dc:publisher>[A. Klemenčič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-10-14 17:39:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83294</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 796.011.5:178.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 131316739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
