<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samoocena zdravja stomistov v sloveniji</dc:title><dc:creator>Sopotnik Nedeljko,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tušek Bunc,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samoocena zdravja</dc:subject><dc:subject>stomisti in izločalna stoma</dc:subject><dc:subject>ekonomija v zdravstvu in preživetje</dc:subject><dc:description>Uvod: Samoocena zdravja je uveljavljena metoda ocene zdravstvenega stanja, ki se uporablja kot zanesljiva metoda napovedovanja obolevnosti, poslabšanja zdravstvenega stanja in umrljivosti. Življenje s stomo zahteva prilagajanje, spremembe življenjskega sloga in bolj izpostavljeno čustveno doživljanje družbene vloge. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stomisti v Sloveniji ocenjujejo svoje zdravje.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Anketni vprašalnik je bil oblikovan glede na hipoteze in raziskovalna vprašanja. V raziskavo je bilo povabljenih 220 stomistov s trajno ali začasno izločalno stomo. Dobljeni podatki so bili obdelani z računalniškim programom IBM SPSS Statistics, prikazani v obliki tabel, uporabljena je bila opisna metoda interpretiranja rezultatov.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 170 stomistov (odzivnost: 77,2 %), od tega 92 (54,1 %) žensk in 78 (45,9 %) moških. Povprečna starost je bila 40–60 let (SD ± 22,56). Trajno stomo je imelo 164 (97 %) anketirancev, 129 (76,3 %) zaradi malignega obolenja, 45 (20,2 %) jih je imelo pridružene srčno-žilne bolezni. Skupno so anketiranci ocenili svoje zdravstveno stanje s povprečno oceno 3,13.
Razprava in sklep: Ugotovitve naše raziskave so pokazale razlike v zdravju, počutju in doživljanju življenja v ranljivi populaciji stomistov. Potrdili smo razlike v samooceni zdravja med spoloma in med tistimi z malignimi in pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Nismo dokazali statistično značilne razlike v samooceni zdravja bolnikov z različnimi oblikami stome (trajna ali začasna). V raziskavi smo ugotovili, da je samoocena zdravja stomistov v Sloveniji na dokaj nizki ravni, kar nakazuje potrebo po izboljšavah, saj ima samoocena zdravja pomembno vlogo pri kreiranju zdravstvene politike.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-11-24 08:52:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83428</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 143607811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
