<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Finančna pismenost in vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev.</dc:title><dc:creator>Fras,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Festić,	Mejra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Finančna pismenost</dc:subject><dc:subject>finančni inštrumenti</dc:subject><dc:subject>varčevalne navade</dc:subject><dc:subject>investicijske navade</dc:subject><dc:subject>pandemija Covid-19.</dc:subject><dc:description>Slovenci praviloma veljamo pri izbiri varčevanja za precej konservativen narod, ki je pretežno nenaklonjen tveganju. V nekaterih obdobjih je takšno finančno vedenje smiselno in povzroča manj finančne škode, v drugih obdobjih pa je lahko finančna škoda zaradi takšnega vedenja bistveno večja.
Nahajamo se v izredno negotovem obdobju, ko so se posledice svetovne pandemije začele kazati na ekonomskem področju, vse skupaj pa je le še podkrepila vojna v Ukrajini. Spopadamo se s težavami na področju dobave energentov, prav tako nam ne prizanaša rekordno visoka inflacija, ki med ljudmi vzbuja strah in nestabilnost. Prav to je obdobje, ko je »varčevanje v nogavici« najbolj pogosta, a hkrati najslabša oblika varčevanja, saj inflacija požira vrednost našega denarja.
V magistrski nalogi smo se spraševali, kaj pravzaprav vpliva na varčevalne navade ljudi. Ugotovili smo, da smo Slovenci, kljub nekaterim zmotnim prepričanjem, glede na ostale primerljive narode relativno visoko finančno pismeni. Največ znanj s področja finančne pismenosti dobimo skozi prakso in ob učenju z denarjem, zaostajamo pa pri učenju finančne pismenosti v sklopu izobraževalnih programov.
Ugotavljali smo, katerih finančnih naložb se Slovenci največ poslužujemo in zakaj. V magistrskem delu je predstavljen pregled finančnih naložb glede na različne faktorje, kot so tveganje, donos, ročnost ipd. Preučevali smo vpliv pandemije COVID-19 na varčevalne in investicijske navade Slovencev in ugotovili, da se je varčevanje v tem obdobju enormno povečalo, stopnja varčevanja je znašala rekordnih 22,6 %.
Pomanjkanje znanja ter nepreverjene informacije predstavljajo glavni razlog za konservativno varčevalno politiko Slovencev, sprememba le-te pa bi lahko ključno vplivala na ustrezno prerazporeditev kapitala, povečanje BDP-ja in višjo blaginjo med ljudmi.</dc:description><dc:publisher>J. Fras</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-12-01 20:38:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83473</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 336</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 145484035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
