<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza vpliva načrtnega postavljanja ciljev na uresničevanje le teh pri slovenskih kategoriziranih športnikih</dc:title><dc:creator>Markič,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krivec,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Isaković,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Postavljanje ciljev</dc:subject><dc:subject>Postavljanje ciljev v športu</dc:subject><dc:subject>Psihologija v športu</dc:subject><dc:subject>Šport.</dc:subject><dc:description>Tehnika postavljanje ciljev v psihologiji velja kot ključno orodje za samo-motivacijo in prizadevnost, tako na osebni kot profesionalni ravni. Dajala naj bi smisel našim dejanjem in namen doseganju oziroma uresničevanju nečesa večjega. S postavljanjem cilja izberemo destinacijo kam želimo priti, medtem ko z načrtnim postavljanjem cilja načrtujemo optimalno pot, ki nas bo do tja pripeljala. To je strategija, ki vpliva na zbranost v smeri postavljenih ciljev. Bolj učinkovito kot načrtujemo pot do postavljenih ciljev, večje so možnosti da le-te tudi dosežemo.
V raziskavi smo želeli ugotoviti, kakšne so prednosti razumevanja in uporabe načrtnega postavljanja ciljev. V analizi smo primerjali rezultate preteklih raziskav s poslovnega, akademskega in za nas pomembnega športnega področja ter rezultate lastne raziskave. Podrobneje smo ugotavljali, kako načrtno postavljanje ciljev vpliva na um in uresničevanje ciljev pri slovenskih kategoriziranih športnikih in posledično na njihovo športno uspešnost. 
Ugotovitve analize kažejo, da s pomočjo orodij tehnike postavljanja ciljev, ki je povezana s trajnimi spremembami vedenja, športniki zase ustvarijo učinkovito pot do postavljenih ciljev. Povečajo si možnosti postati boljše verzije samih sebe in tako lažje oz. večkrat dosežejo postavljene cilje. Slovenski športniki se v večini zavedajo pomena psihološke priprave in različne tehnike tudi uporabljajo. Pričakujejo, da se bo to področje razvijalo v interakciji športnik – trener oziroma psiholog. Kar 90 % športnikov meni, da trening psihološkega vidika ni dovolj izkoriščen.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-01-08 19:01:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83597</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 147883523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
