Primerjava uspešnosti minimalno invazivne unilateralne in bilateralne transfoaminalne fuzije segmentov z magnetnoresonančno preiskavoKljaić Dujić, Milka (Avtor) Rupreht, Mitja (Mentor) Rečnik, Gregor (Komentor) degeneracija medvretenčne ploščicefuzijska kirurgijaslikanje z magnetno resonancoaksialna rotacijabiomehanika hrbteniceUvod: Degeneracija sosednjega segmenta je postala velika skrb kirurgov kot pozni zaplet pri bolnikih po transforaminalni zatrditveni operaciji ledvene hrbtenice (TLIF) z morebitno potrebo po revizijski operaciji. Segmenti nad operirano zatrjeno hrbtenico imajo večjo gibljivost in so še posebej nagnjeni k degeneraciji diska. Namen naše študije je raziskati degenerativne spremembe diskov dva nivoja nad zatrditvijo segmentov ledvene hrbtenice tako pri obojestranski (BIL TLIF) kot tudi pri enostranski zatrditveni operaciji (UNI TLIF). Poleg tega je naš namen z magnetnoresonančno preiskavo (MR) oceniti spremembe površine nevroforamnov (PN) obojestransko nad operiranim segmentom hrbtenice po UNI TLIF. Metode: V retrospektivno študijo ocene diskov je bilo vključenih 117 bolnikov. MR po standardnem protokolu je bila opravljena pri nekaterih do pol leta pred operacijo in pri vseh bolnikih 2,5 leta po operaciji. Za oceno stopnje degeneracije diska je bil uporabljen modificiran 8-stopenjski Pfirrmannov klasifikacijski sistem ter rezultati Mann-Whitneyjevega in Wilcoxonovega statističnega testa. Pri desetih bolnikih po UNI TLIF so bile opravljene MR preiskave 4 mesece do 5 let po posegu. MR preiskave teh bolnikov so bile opravljene v standardnem nevtralnem položaju (NP) in dodatno tudi v aksialni rotaciji (AR). Iz največjih premerov nevroforamnov je bila izračunana njihova površina (PN) ter korelirana glede na stran rotacije in med operiranim nivojem ter nivojem nad njim. Podatki so bili primerjani z analizo variance in t-testom deskriptivne statistike ter mešanim modelom ANOVA. Rezultati: Stopnja degeneracije medvretenčnih diskov nad zatrjenim segmentom hrbtenice je pomembno višja pri BIL TLIF (16,74 %) kot pri UNI TLIF (9,28 %). V študiji PN je bilo največje povečanje PN nad zatrjenim segmentom v skupini ipsilateralnih kot tudi kontralateralnih rotacij. Največje povečanje PN je na kontralateralni strani od UNI TLIF (za 73 % več v AR kot v NP). Primerjava PN med obema položajema kaže, da je PN večja pri AR ne glede na nivo in stran. Zaključek: Bolniki po UNI TLIF imajo nižjo stopnjo zgodnjih degenerativnih sprememb diskov v primerjavi z bolniki po BIL TLIF. Glede na to je pri starejših po bilateralni TLIF v primerjavi z UNI TLIF potrebna dodatna previdnost pri izbiri ustrezne kirurške tehnike, ko se odločamo za vrsto zatrditve. Nevroforamni nad nivojem zatrditve po UNI TLIF se pri AR odpirajo bolj kot v višini zatrjenih segmentov. MR z AR lahko nudi dodatne informacije o stopnji dinamičnih sprememb foramnov in mobilnosti zgornjega sosednjega segmenta v primerjavi z nativno MR preiskavo.20232023-01-18 19:40:34Doktorsko delo/naloga83641COBISS_ID: 169562883sl