<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Frakcionacija lignocelulozne biomase ter njena pretvorba v vredne produkte</dc:title><dc:creator>Brence,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vujanović,	Annamaria	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jasiukaityte,	Edita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>biomasa</dc:subject><dc:subject>lignocelulozna biomasa</dc:subject><dc:subject>frakcionacija biomase</dc:subject><dc:subject>biorafinerija</dc:subject><dc:subject>lignin</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo se osredotočili na biomaso rastlinskega izvora, imenovano lignocelulozna biomasa. Predstavljene so teoretske osnove, uporaba, valorizacija ter ovire in zastoji pri komercializaciji lignoceluloze. V eksperimentalnem delu je najprej podrobno opisan in prikazan postopek določevanja sestave izbrane biomase, tj. bukove žagovine. V nadaljevanju je predstavljena frakcionacija biomase, depolimerizacija lignina in hemiceluloze ter hidroliza celuloze. Ugotovili smo, da je bukova žagovina sestavljena iz pepela (0,87%), vode (6,14%), glukoze (37,11%), ksiloze (19,25), kislinsko topnega lignina (1,40%) in kislinsko ne-topnega lignina (24,03%). Rezultati depolimerizacije lignina kažejo, da je iz lignina možno pridobivanje vrednih produktov, kot so gvajakol, kreozol, 2-metoksi-4-propilfenol, 4-hidroksi-3,5-metoksiacetofenon, 4-alil-2,6-dimetoksifenol in še vrsta drugih produktov. Z depolimerizacijo hemiceluloze smo uspešno pridobili produkt z dodano vrednostjo furfural. Po hidrolizi celuloze smo ugotovili, da naš izbran postopek izolacije celuloze ni najbolj primeren, saj smo s pomočjo HPLC analize v hidrolizatu zaznali ksilozo in lignin.
V drugem delu magistrske naloge je predstavljena tudi hipotetična biorafinerija, ki simulira proizvodnjo biometanola z uplinjanjem dveh različnih bioloških virov in sicer borovega lesa in biooglja. Celoten procesni model je simuliran v programski opremi Aspen Plus. S pomočjo simulacije smo ugotovili, da lahko iz 1000 kg borovega lesa pridobimo približno 629 kg biometanola s 98,7 % čistostjo. V primeru, ko proizvajamo biometanol iz biooglja, lahko iz 1000 kg biomase sintetiziramo 763,62 kg biometanola s 99,2 % čistostjo.</dc:description><dc:publisher>[U. Brence]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-02-09 22:35:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>83791</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 547.458.84:[604.4:662.6](043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 147495171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
