Preučevanje fizikalno-kemijskih lastnosti nekaterih farmacevtskih učinkovinGarmut, Ana (Avtor) Kotnik, Petra (Mentor) Knez Marevci, Maša (Komentor) fenofibratfebuksostatesomeprazolstresni testiHPTLCLC-MS/MSAktivna farmacevtska učinkovina (API) je izraz, ki se uporablja za biološko aktivno sestavino zdravila. API v telesu povzročijo zahtevani učinek za zdravljenje določene bolezni. Stresno testiranje API lahko pomaga identificirati verjetne produkte razgradnje. S stresnim testiranjem lahko določimo tudi poti razgradnje in notranjo stabilnost molekule. Farmacevtske učinkovine lahko ločimo in jih razlikujemo od nečistot. Ugotavljanje stabilnosti je lahko sestavljeno iz kombinacije kromatografskega ločevanja in spektroskopskih tehnik. Za raziskovanje smo si izbrali tri farmacevtske učinkovine: fenofibrat, febuksostat in esomeprazol. Preverili smo njihovo stabilnost v raztopini metanola in jih izpostavili različnim stresnim pogojem ter prisilnemu staranju. Za kvantifikacijo smo uporabili tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS/MS) in tankoplastno kromatografijo visoke ločljivosti (HPTLC). V raztopini metanola se je kot najbolj stabilen izkazal febuksostat. Koncentracija febuksostata je po 24 h ostala nespremenjena. S pomočjo stresnih testov smo določili razgradnjo posamezne farmacevtske učinkovine. Največji odstotek razgradnje je pri fenofibratu in febuksostatu povzročil dodatek 1 M NaOH. Po 48 h pri 60 °C je v vzorcu ostalo le še 2,36 % začetne mase fenofibrata. Pri enakih pogojih smo pri febuksostatu dosegli 83,09 % razgradnjo učinkovine. Do razgradnje esomeprazola je prišlo ob prisotnosti močne kisline in baze. Pri dodatku 1 M HCl je bila vsebnost esomeprazola po 24 h pri sobni temperaturi praktično nezaznavna. Shranjevanje vseh treh farmacevtskih učinkovin pri višjih temperaturah povzroča njihovo razgradnjo in posledično zmanjševanje koncentracije.[A. Garmut]20232023-03-29 18:43:05Magistrsko delo/naloga84021UDK: 615.45:57.013(043.2)COBISS_ID: 152291331sl