<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vodenje generacije Z</dc:title><dc:creator>Bohinc,	Leon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nedelko,	Zlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>generacije</dc:subject><dc:subject>teorije vodenja</dc:subject><dc:subject>stili vodenja</dc:subject><dc:subject>generacija Z</dc:subject><dc:description>Vodje morajo poznati svoje zaposlene in njihove potrebe, da lahko zagotavljajo najvišjo učinkovitost pri izvajanju vodstvenih nalog. Generacije so si med seboj zelo različne po vrednotah, ciljih in načinih dela, zato je nujno potrebno za vodjo, da pozna lastnosti posameznih generacij. Generacija Z se od prejšnjih generacij še toliko bolj razlikuje, saj so tako imenovani »otroci tehnologije«. Le ti so s tehnologijo odraščali in doživeli že kar nekaj večjih tehnoloških trendov (npr. razvoj pametnih telefonov in tabličnih računalnikov), ki so bistveno spremenili vsakdanje življenje, šolske sisteme in predvsem poslovni svet. V prvem delu diplomske naloge smo raziskali področje vodenja, v katerem smo opredelili področja vodenja, predstavili karakteristike uspešnega vodje in navedli različne teorije vodenja. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti posameznih generacij ter strategijo za vodenje generacije Z. V drugem, empiričnem delu diplomske naloge, pa smo opravili raziskavo o vodenju generacije Z. Izdelali smo anketo, katere vprašanja se navezujejo na iskanje zaposlitve, željenem načinu vodenja in komuniciranja ter motivacijskih dejavnikov za generacijo Z. Anketo smo izvedli med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Rezultate smo med seboj primerjali in iskali razlike ter podobnosti med slovenskimi in španskimi pripadniki generacije Z. Ugotovili smo, da med državama ne prihaja do večjih razlik. Večina zaznanih razlik se nanaša predvsem na nagrajevanje v številu dela prostih dni in količini dopusta. Za španske anketirance so tako ob iskanju dela, kot za motivacijo na delovnem mestu, pomembni dela prosti dnevi, medtem ko pri slovenskih anketirancih izstopa predvsem višina plače in denarne nagrade, kot tudi možnosti napredovanja. Navedene razkorake lahko pripišemo kulturnim razlikam med državama, saj je Španija znana po lagodnejšem in počasnejšem življenju, medtem pa v Sloveniji ljudje dajejo poudarek na uspeh in kariero.</dc:description><dc:publisher>L. Bohinc</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-04-10 21:04:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84092</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005:004</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 159250947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
