<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kavitacijska erozija v Venturijevem kanalu</dc:title><dc:creator>Jernejc,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Biluš,	Ignacijo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kavitacijska erozija</dc:subject><dc:subject>Ansys FLUENT</dc:subject><dc:subject>RANS</dc:subject><dc:subject>Schnerr-Sauer</dc:subject><dc:subject>Melissaris-Schenke-van Terwisga</dc:subject><dc:description>Kavitacijska erozija je ena od številnih neželenih posledic pojava kavitacije v hidravličnih strojih, saj zmanjša učinkovitost in poveča vzdrževalne stroške tovrstnih strojev. Namen magistrske naloge je bil eksperimentalno in numerično spremljati razvoj kavitacijskih struktur ter kavitacijske erozije na izpostavljeni površini v Venturijevem kanalu. Eksperimentalno delo je temeljilo na uporabi ustreznega indikatorja za zaznavanje kavitacijske erozije, pri čemer je bilo ugotovljeno, da črna akrilna barva razredčena z vodo v razmerju 1:2 daje najboljše rezultate v smislu zaznavanja poškodb. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da največ poškodb nastane na območju separacije in kolapsa kavitacijskih struktur ter da je agresivnost kavitacije pogojena s kavitacijskim številom, saj se z manjšanjem omenjenega parametra obseg poškodb na površini znatno poveča. Časovno odvisna numerična analiza nestisljivega kavitirajočega toka je bila izvedena s programskim paketom Ansys FLUENT in je temeljila na RANS pristopu reševanja vodilnih enačb ter na uporabi RNG k-\varepsilon turbuletnega modela. Večfazni tok je bil obravnavan kot homogena zmes kapljevite in parne faze. Modeliranje kavitacije je bilo izvedeno s Schnerr-Sauer modelom. Za modeliranje kavitacijske erozije na izpostavljeni površini je bil uporabljen model Melissaris-Schenke-van Terwisga, ki temelji na hipotezi o tlačnih valovih. Primerjava rezultatov nakazuje na določeno odstopanje numerične simulacije od rezultatov eksperimentalnega dela, vendar pa je bilo kljub temu doseženo zadovoljivo ujemanje, kar potrjuje dejstvo, da je uporabljena numerična metoda primerna za nadaljnjo uporabo.</dc:description><dc:publisher>[T. Jernejc]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-05 09:33:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84226</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 620.193.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 158072323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
