<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Reproduktivna avtonomija</dc:title><dc:creator>Brajović,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraljić,	Suzana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drnovšek,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravica do splava</dc:subject><dc:subject>avtonomija ženske</dc:subject><dc:subject>varna prekinitev nosečnosti</dc:subject><dc:subject>zunanji dejavniki</dc:subject><dc:subject>pravica do pritožbe zdravnikove vesti</dc:subject><dc:subject>kršitev človekovih pravic</dc:subject><dc:description>Cilj študije je bil opredeliti in analizirati pojem prekinitve nosečnosti v različnih pravnih sistemih ter jih primerjati s posebnim poudarkom na Hrvaški, Poljski in Sloveniji. Pravna definicija splava se v teh državah v veliki meri ujema in ga opisuje kot medicinski postopek, pri katerem se prekine nosečnost ob izpolnjevanju določenih pogojev. Vendar pa se razlikujejo okoliščine, v katerih je ta postopek dovoljen. Vprašanje je, kaj je razlog, da je pravica do prekinitve nosečnosti zakonsko tako različno sprejeta in urejena? Menimo, da obstaja vrsta zunanjih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na oblikovanje zakonov, ki urejajo prekinitev nosečnosti kot pravico ženske, med katerimi so tradicija in kultura določene države, položaj žensk v družbi, pa tudi vpliv verskih skupnosti.</dc:description><dc:publisher>M. Brajović</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-10 11:53:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84691</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 342.7:618.39(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 168738051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
