<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Inovativen energetski sistem uporabe obnovljivih virov energije za visokotemperaturno ogrevanje</dc:title><dc:creator>Gruber,	Sven	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goričanec,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbancl,	Danijela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Visokotemperaturna toplotna črpalka</dc:subject><dc:subject>gorivna celica</dc:subject><dc:subject>SOFC</dc:subject><dc:subject>visokotemperaturno daljinsko ogrevanje</dc:subject><dc:subject>razogljičenje sistema daljinskega ogrevanja</dc:subject><dc:description>V zaključnem delu smo zasnovali novo procesno shemo sistema visokotemperaturnega daljinskega ogrevanja katerega cilj je učinkovito ter ogljično nevtralno delovanje.
Sistem je sestavljen iz gorivne celice vezane z dvostopenjsko kompresijsko toplotno črpalko. Gorivne celice so naprave za pretvorbo energije, ki proizvajajo elektriko (in toploto) neposredno iz plinastega goriva z elektrokemično kombinacijo goriva in oksidanta. V našem sistemu je gorivo zemeljski plin. Proizvedena elektrika iz gorivne celice samo zadostno oskrbuje toplotne črpalke ter hkrati proizvaja toploto, ki le te razbremenjuje. 
Skonstruirali smo osnovno shemo in dve dodatni alternativi, z dodanim vmesnim prenosnikom in zaporedno vezanimi toplotnimi črpalkami in jih primerjali pri različnih pogojih. V primeru temperature povratka 60 °C in končni temperaturi ogrevanja 80 °C osnovna shema z vmesnim prenosnikom toplote obratujeta pri COP vrednostih 3,15 oz. 3,21. Najvišje vrednosti COP smo zasledili pri zadnji alternativi in sicer 3,86, vendar ta ni samo zadostna in tako nastanejo dodatni stroški nakupa elektrike. Konkurenčnost in inovativnost sistema ne moremo meriti le s COP vrednostjo. Najboljši rezultat dobimo z 'izkoristkom' zemeljskega plina. Omenimo, da ne gre za navaden izkoristek, ampak utilizacijo - razmerje med dobljenim toplotnim tokom, ki se neposredno prenese na ogrevano vodo in vloženim toplotnim tokom zemeljskega plina na podlagi HHV in LHV. V osnovni shemi in z vmesnim prenosnikom dosežemo 251,62 % oz. 261,37 % glede na HHV ter 225,21 % oz. 233,99 % glede na LHV. Alternativa z zaporedno vezanimi toplotnimi črpalkami dosega 277,41 % glede na HHV in 247,38 % glede na LHV, vendar ni samo zadostna.</dc:description><dc:publisher>[S. Gruber]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-15 09:05:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84998</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 620.92/.93:697.34(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 167308035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
