Digitalizacija kot protagonist naprednih tehnologij v Centru za upravljanje z dovolilnicamiBregar, Marija (Avtor) Dvojmoč, Miha (Mentor) pristaniščadigitalizacijanapredne tehnologijeCenter za upravljanje z dovolilnicamimagistrska delaKoprsko pristanišče je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja delniška družba Luka Koper, d. d. Je eno najmodernejših v tem delu sveta in z zaledjem povezano s cesto in železnico. Digitalizacija predstavlja v sedanjem času pomemben trend, ki prinaša številne spremembe na različnih področjih. Med ta področja spadajo tudi logistika in pristaniški sistemi. Digitalizacija se opredeljuje kot proces pretvorbe analognih podatkov v digitalno obliko. Omogoča učinkovitejše poslovanje, izboljšanje storitev in povečanje konkurenčnosti. S pomočjo digitalnih tehnologij je mogoče avtomatizirati procese, zmanjšati stroške ter hitreje in natančneje sprejemati odločitve. Digitalizacija omogoča tudi boljša povezanost in sodelovanje med podjetji ter olajša komunikacijo in izmenjavo podatkov. V pristaniščih se digitalizacija nanaša na uporabo digitalnih tehnologij za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti delovanja pristanišč. Lahko pripomore k izboljšanju operativne učinkovitosti in zmanjšanju časa pretovora tovora. Osrčje zaključnega dela predstavlja digitalizacija procesa izdaje dovolilnic v koprskem pristanišču. Skladno s tem je proces izdaje dovolilnic v zaključnem delu protagonist naprednih tehnologij v Centru za upravljanje z dovolilnicami. Predstavljen je tudi pereč del procesa izdaje dovolilnic – t. i. varnostno preverjanje pred izdajo dovolilnic, ki poteka na podlagi predložitve potrdil o nekaznovanosti. Glede na pomembnost koprskega pristanišča kot takega in zagotavljanja njegove varnosti in s tem tudi nacionalne varnosti, je predlog morebitne integracije podatkov o imetnikih dovolilnic z državnimi organi in implementaciji digitalizacije procesa izdaje dovolilnic obravnavan z različnimi strokovnjaki s področja varnosti in pomorstva kot tudi s številnimi predstavniki državnih organov, prav tako pa tudi z znanstvenoraziskovalnimi akademskimi predstavniki. Obravnavani so tudi primeri dobrih praks pristanišč v tujini, po katerih bi se lahko slovensko pristanišče zgledovalo. S pomočjo rezultatov raziskave in analize intervjujev je prikazana usmeritev, na kaj se je treba v prihodnosti osredotočiti, če bo koprsko pristanišče v prihodnosti nadaljevalo pot digitalizacije in uporabe naprednih tehnologij tako na področju izdaje dovolilnic kot tudi širše.M. Bregar20232023-08-16 12:47:30Magistrsko delo/naloga85024UDK: 005.922.52(043.2)COBISS_ID: 163774723sl