<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomoč žrtvam nasilja v družini v ruralnem okolju</dc:title><dc:creator>Kosi,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar-Ručman,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šulc,	Ajda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>pomoč žrtvam</dc:subject><dc:subject>ruralno okolje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Nasilje v družini je družbeni pojav, pri katerem eden izmed družinskih članov izvaja nasilje nad drugim z namenom pridobiti nadmoči. V raziskavah in strokovnih literaturah je definicija dobro opredeljena, vendar ni določena jasna meja, kdaj se nasilje dogaja. Okolje, v katerem žrtev živi, vpliva na doživljanje nasilja, saj se nasilje na podeželju podaljša za 25 % dlje v primerjavi z mestnimi središči, kjer je tudi širši nabor pomoči žrtvam. Namen diplomskega dela je bil s strokovnimi članki in raziskavami raziskati doživljanje nasilja v ruralnem okolju in pomoči, ki so žrtvam na voljo s strani vladnih in nevladnih organizacij. Cilj diplomskega dela je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: kakšne so skupne lastnosti in kakšne razlike med nasiljem v družini v ruralnem in urbanem okolju, kam se žrtve iz ruralnih območji največkrat obrnejo po pomoč in kako vladne in nevladne organizacije pomagajo žrtvam nasilja v družini iz ruralnih območij. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo izvedbe intervjujev z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter pregledom strokovnih člankov in raziskav. Na podeželju je še dandanes prisotno tradicionalno razmišljanje o spolnih vlogah, ki je lahko posledica sestave starejšega prebivalstva. Žrtve najpogosteje doživljajo psihično nasilje s strani partnerja, v večini so žrtve ženskega spola in povzročitelji moškega. Organizacije nudijo žrtvam pomoč in podporo, same pa sodelujejo v multidisciplinarnem timu. Žrtve s podeželja si pogosteje poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah, ki si zelo prizadevajo za obveščanje širše javnosti o posledicah nasilja v družini in iskanju pomoči. Potrebna je čim hitrejša intervencija ob zaznavi nasilja v okolju, še posebej, če je otrok sam žrtev ali živi v okolju, kjer se nasilje dogaja, saj lahko dolgoletno doživljanje nasilja žrtvi pusti posledice pri svojem počutju in nenazadnje na zdravju.</dc:description><dc:publisher>M. Kosi</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-18 10:30:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85092</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.632:316.356.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 163846147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
