<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem</dc:title><dc:creator>Sandić,	Zoja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zdolšek,	Daniel	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Revizija računovodskih izkazov</dc:subject><dc:subject>revizor</dc:subject><dc:subject>revidirano podjetje</dc:subject><dc:subject>revizijska pogajanja</dc:subject><dc:subject>pogajalske strategije</dc:subject><dc:subject>lastnosti revidiranega podjetja</dc:subject><dc:description>Interakcije med revizorjem in revidiranim podjetjem so nekaj popolnoma vsakdanjega, 
vendar subjektivni pogled in manevrski prostor v računovodskih standardih mnogokrat 
privede do nasprotujočih mnenj – tukaj nastopijo pogajanja med revizorjem in 
revidiranim podjetjem. V diplomskem delu obravnavamo potek pogajanj, možne izide in 
glavne vplive na pogajanja, svoj fokus pa smo usmerili v ugotavljanje potencialnih
dejavnikov v teh pogajanjih.
Raziskali smo značilnosti pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem, predstavili
Dinamičen teoretičen model pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem (angl. 
Dynamic theory–based model of ACM negotiation) avtorjev Salterio in Gibbins (2012). 
Predstavimo proces pogajanja ter časovnico poteka, pa tudi model procesa pogajanj po 
Brownu in Wrightu (2008), ki razdelita proces pogajanj na tri ključne faze: 
predpogajanja, pogajanja in fazo izida pogajanj. Obravnavamo potencialne razloge za 
pogajanja z revizorjem (na primer padec vrednosti delnic revidiranega podjetja na borzi, 
nižja odobrena posojila bank, višje obrestne mere in tako dalje), torej zakaj je smiselno, 
da želi revidirano podjetje prejeti mnenje brez pridržkov v svojem revizorjevem poročilu. 
Na podlagi literature pa preučimo tudi odziv trga in bank na različna mnenja revizorja, 
ko gre za kotirajoča revidirana podjetja. 
Opišemo različne pogajalske strategije revizorjev: tekmovanje, prilagodljivost, 
izogibanje, sodelovanje, sklenitev kompromisa in strategijo vzajemnosti. Hkrati 
predstavimo Model dvojnih pomislekov (angl. Dual Concerns Model), ki je tipologija 
reševanja konfliktov, razvita s strani avtorjev Blake in Mouton (1964). Ta model 
identificira zgoraj naštete strategije reševanja konfliktov. Bolj podrobno opišemo 
strategijo vzajemnosti, ki sicer ni del modela dvojnih pomislekov, vendar je razširjena
njena uporaba med revizorji. S to strategijo se revizorji odpovedo manj pomembni zadevi 
v pogajanjih v zameno za uresničitev bolj pomembne zadeve v pogajanjih. Za strategije
pojasnimo, v katerih primerih je njihova uporaba najbolj koristna in potencialno za 
revizorja prinese najboljše možne rezultate. V podporo temu predstavimo tudi dejavnike, 
ki določajo pogajalske strategije. Pogajalske izkušnje revizorja imajo vpliv na potek 
samih pogajanj. Pogajalske izkušnje pa niso nujno povezane z leti delovanja revizorja. 
Pomembno je, da se revizorji na pogajanja z revidiranim podjetjem pripravijo in 
predvidijo mogoče scenarije pogajanj. Le na ta način si zagotovijo najboljše možnosti za 
uspešno izpeljana pogajanja.
Revidirana podjetja imajo relativno veliko moč v pogajanjih. Revizorji lahko s pogajanji 
tvegajo izgubo revidiranega podjetja kot stranke, saj je moč nakupa storitve revizije na 
njihovi strani. Enako kot revizorji imajo tudi revidirana podjetja svoje strategije za pristop 
k pogajanjem. Revidirana podjetja se najbolj poslužujejo strategij (vzajemne, 
sodelovalne), ki so sodelovalne narave.
V diplomskem delu predstavimo tudi na kratko ključne lastnosti kakovostnega
računovodskega poročanja in proučimo, kako revizorjeva pogajalska strategija 
vzajemnosti vpliva na kakovost računovodskega poročanja. 
V diplomskem delu ne potrdimo nobene hipoteze. Hipotezo »v primeru, da revizor 
predlaga za revidirano podjetje odklonilno mnenje o računovodskih izkazih, je smiselna 
poteza revidiranega podjetja ta, da se pogaja z revizorjem o potrebnih popravkih 
računovodskih izkazov, saj s tem poskuša obraniti vrednost delnic podjetja na borzi« in 
»Tekmovalna strategija v pogajanjih med revizorjem in revidiranim podjetjem revizorju 
zagotavlja najboljši možni izid pogajanj« ovržemo, hipotezo »pogajanja glede 
računovodskega poročila med revizorjem in revidiranim podjetjem pozitivno vplivajo na 
kakovost računovodskega poročanja, saj se s pogajanji z revizorjem izboljša kakovost 
računovodskega poročanja revidiranega podjetja« pa nismo ne potrdili in ne ovrgli.</dc:description><dc:publisher>Z. Sandić</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-19 14:32:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85129</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 657.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 170221059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
