<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Krulc,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šarotar Žižek,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>management</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:subject>vodenje</dc:subject><dc:subject>managerka</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>neenakost</dc:subject><dc:subject>stereotipi</dc:subject><dc:subject>EU.</dc:subject><dc:description>Vodenje žensk v managementu se razlikuje od moških vodenjskih pristopov. Čeprav je njihova zastopanost v vodstvenih vlogah manjša, je njihov vodstveni slog edinstven in temelji na specifičnih lastnostih ter sposobnostih. Medtem ko se stil vodenja lahko razlikuje med posameznicami, obstajajo skupne značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri ženskah v vodstvenih vlogah. Te vključujejo empatičen pristop, poudarek na sodelovanju ter sposobnost kritičnega razmišljanja. Ženske na vodstvenih delovnih mestih so se izkazale kot enakovredne, če ne boljše vodje kot moški. Njihova sposobnost za vodenje je podprta z različnimi stili, ki jih uporabljajo. Pristopajo k vodenju z empatijo, kar prispeva k boljši komunikaciji in razumevanju sodelavcev. Prav tako so pogosto bolj naklonjene sodelovalnemu vodenju, kar spodbuja timsko delo in inovativnost. Poleg tega so ženske vodje bolj nagnjene k reševanju konfliktov na konstruktiven način. Kljub temu pa se soočajo z različnimi izzivi v vodstvenih položajih. Med temi so usklajevanje družine s kariero, stereotipi na delovnem mestu ter stekleni strop. Kljub višji izobrazbi ženske včasih zaradi ovir ne kandidirajo za višje pozicije v managementu. Raziskava je pokazala, da je delež žensk v vodstvu v Sloveniji manjši od deleža moških. Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih nekoliko povečeval, je po letu 2019 začel upadati. Slovenija z drugimi EU državami in ugotovili, da sicer zaostaja v zastopanosti žensk v managementu, a ni med najslabšimi. Številne druge evropske države imajo precej višje deleže žensk na vodstvenih položajih pa vendar Slovenija ni med najnižjimi. Izvedena raziskava je pokazala potrebo po ukrepih za zmanjšanje neenakosti spolov na delovnem mestu. V diplomskem delu smo se pretežno osredotočili na raziskovanje stanja, je ta tematika pomembna osnova za nadaljnje preučevanje ukrepov za spodbujanje večje enakosti spolov v vodstvu.</dc:description><dc:publisher>L. Krulc</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-23 21:58:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85266</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005-055.2</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 170716675</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
