<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ergonomska analiza elektromontažnih del na višini</dc:title><dc:creator>Coklin,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Balantič,	Zvonko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ergonomija</dc:subject><dc:subject>višinska dela</dc:subject><dc:subject>vzdrževalna dela</dc:subject><dc:subject>OWAS</dc:subject><dc:subject>varstvo pri delu</dc:subject><dc:description>Na primeru podjetja Elektro Celje, d. d., smo proučevali dejavnike in okoliščine nastanka nevarnih situacij in tveganj za razvoj različnih obolenj pri elektromonterjih ob izvajanju višinskih del na elektroenergetskem omrežju. S pomočjo metode OWAS smo opravili analizo obremenitev telesa pri dveh različnih načinih izvedbe višinskih del. Izsledke OWAS analize smo potrdili in nadgradili z izvedbo ankete o varnosti, zdravju in izpostavljenosti zaposlenih poklicnim obolenjem na delovnem mestu. Ugotovili smo, da prihaja pri opravljanju višinskih del do delovnih položajev in opravil, ki presegajo dovoljeno dnevno obremenitev in zato zahtevajo takojšnje, nujno ukrepanje (opravilo vzpenjanja na oporišče) ali ukrepanje v doglednem času (sklonjena hrbtenica v torziji, uporaba fizične sile nad 200 N, glava, sklonjena pod kotom 30° ali več). Zaznane pomanjkljivosti je mogoče delno odpraviti s povečano uporabo mehaniziranih pripomočkov, kjer lokacija izvedbe del to dopušča, sicer z reorganizacijo in optimizacijo delovnega procesa. Možne ergonomske rešitve, ki bi razbremenile delavca in povečale varnost pri delu, so: združevanje več delovnih skupin – s povečevanjem obsega timskega dela bi se skrajšal čas izvedbe posameznih delovnih operacij in dosegla večja učinkovitost; smiselna organizacija in aktivno upravljanje odmorov – z ustrezno dolžino, razporeditvijo in številom odmorov bi se čas kvarnih drž pri delu znižal na ustrezen nivo; upoštevanje osebnih karakteristik delavcev pri dodeljevanju varnih in primernih delovnih zadolžitev v okviru delovnega procesa. Višji nivo zdravja pri delu bi dosegli z uvedbo celovite ocene telesne pripravljenosti delavcev v redne obdobne zdravniške preglede. Sistematično spremljanje telesnih zmogljivosti bi omogočilo premišljeno raz- in prerazporejanje delavcev na ustrezna delovna mesta znotraj podjetja. K večjemu ozaveščanju delavcev o nevarnostih in tveganjih na delovnem mestu bi pripomogla tudi revizija dokumenta Izjava o varnosti z oceno tveganja v smislu natančnejšega opisa višinskih del in ovrednotenja tveganja pri njihovem izvajanju.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-29 23:24:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85452</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 173532931</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
