<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv predobdelave PA tekstilnega odpada na učinkovitost njegove razgradnje</dc:title><dc:creator>Berglez,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnik,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poberžnik,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poliamid 6</dc:subject><dc:subject>nevtralna hidroliza</dc:subject><dc:subject>tekstilni odpad</dc:subject><dc:subject>recikliranje</dc:subject><dc:description>Cilj magistrske naloge, je ugotoviti vpliv predobdelave poliamidnega materiala iz tekstilnega odpada na učinkovitost njegove razgradnje. Razgradnja je potekala z nevtralno hidrolizo, pri čemer smo želeli v rezultatu čim večjo prisotnost monomera ε – kaprolaktam. Uporabili smo vzorce, ki so bili obarvani v svetlih in temnih tonih ter surovi ne-obarvan odpad poliamidne preje. Obarvane vzorce smo pred razgradnjo razbarvali in nato ročno oprali z neionskim pralnim sredstvom (NPS). Surove vzorce smo oprali ročno in industrijsko, prav tako z NPS. Po končani razgradnji smo vzorec ločili na tekočo in trdno fazo ter izvedli analize s FTIR spektroskopijo in LC-MC kromatografijo, da smo videli katera vrsta predobdelave je bila najučinkovitejša pri pridobitvi čim več tekoče faze v rezultatu in čim višjega absolutnega deleža monomera. Najvišji delež monomera je bil pri vzorcu temno obarvane preje, ki smo jo dvakrat razbarvali in nato ročno oprali z NPS in pri surovem vzorcu, ročno opranem in razgrajenem na reaktorju, ki stabilno vzdržuje pogoje razgradnje.</dc:description><dc:publisher>[L. Berglez]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-03 15:07:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85585</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.094.941:677.08(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 170750467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
