<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obseg kratkoročnega spomina pri osnovnošolcih</dc:title><dc:creator>Furman,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cugmas,	Zlatka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>možgani</dc:subject><dc:subject>spomin</dc:subject><dc:subject>obseg spomina</dc:subject><dc:subject>pomnjenje in pozabljanje</dc:subject><dc:description>Osnovni namen magistrskega dela je bil izmeriti obseg kratkoročnega spomina učencev prvega, petega in devetega razreda. Obseg spomina sem izmerila pri 125 učencih, in sicer s pomočjo štirih nalog, ki so jih učenci rešili v obliki spletne igre preko računalnika. V teoretičnem delu naloge sem opisala, kaj je spomin in kako se v možganih ustvari. Opisala sem tudi razvoj spomina v vseh življenjskih obdobjih človeka s poudarkom na spominu v obdobju zgodnjega in srednjega otroštva. V nadaljevanju sem naštela in na kratko opisala zvrsti spomina, bolj podrobno pa sem predstavila tri vrste spomina – senzorni, kratkoročni/delovni in dolgoročni. Nazadnje sem v teoretičnem delu opisala, kaj je pomnjenje in kaj pozabljanje ter obrazložila besedo mnemonika ter naštela nekaj tehnik pomnjenja, ki jih lahko uporabimo za izboljšanje naših sposobnosti pomnjenja. Raziskava je pokazala, da na pomnjenje vpliva vrsta elementov, ki so si jih udeleženci morali zapomniti, saj so si lažje zapomnili števke kot na primer like, predmete ali vrstni red obarvanja kvadratov. Prav tako se je pokazal vpliv starosti, pri čemer so imeli najstarejši udeleženci skupno največjo količino zapomnitev. Spol ni bil pomembno povezan s pomnjenjem.</dc:description><dc:publisher>[E. Furman]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-07 14:31:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85725</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.953-057.874(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 169123075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
