<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Možnosti za preprečevanje strelskih napadov v izobraževalnih ustanovah</dc:title><dc:creator>Kuduzović,	Elma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>strelski napadi</dc:subject><dc:subject>strelno orožje</dc:subject><dc:subject>izobraževalne ustanove</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Hudo nasilje v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah je v zadnjih letih postalo vse večja skrb v mnogih državah. Veliko je razprav o tem, kako se spopasti s tem problemom. Velik del razprav je usmerjen v splošne probleme v družbi, kulturne spremembe in kako reagirati na napade, ko do njih pride, in kaj storiti po tem. Ta vprašanja sprožajo precejšnje število različnih razvojnih projektov, vendar se veliko projektov ne osredotoča na taktično in operativno raven preventive ali na natančno in pravočasno preprečevanje hudega ciljnega šolskega nasilja. Glede na razširjenost takšnih strelskih napadov so se številne novinarske in znanstvene raziskave osredotočile na prepoznavanje glavnih dejavnikov tveganja. Večina študij je kot ključni dejavnik tveganja opredelila ekstremno družbeno zavračanje. Drugi dejavniki tveganja, ki jih ugotavljajo raziskave, so vključevali razpoložljivost orožja in uporabo nasilnih medijev, zlasti nasilnih videoiger, pa tudi nasilne glasbe, televizijskih oddaj in filmov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so nekateri strelci imeli psihične težave. Rasa, spol in razred prav tako predstavljajo velik vpliv na strelce. Kot odgovor na množična streljanja v šolah večina šol uvaja in krepi vrsto varnostnih ukrepov, kot je povečana varnost v šolskih kampusih in aktivno strelsko usposabljanje za osebje. Ti ukrepi vključujejo nadzorovan dostop do šole, zgradbe ali zemljišča med šolskim časom, zahteve, uporabo varnostnih kamer, zagotavljanje telefonov v učilnicah in zahtevo po šolskih uniformah. V večini šol so uvedli princip ničelne tolerance do nasilja. Princip ničelne tolerance pomeni, da se v šolah ne dopušča nikakršnega neprimernega vedenja in nasilja, če pa se pojavi, sledijo kazni.</dc:description><dc:publisher>E. Kuduzović</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-13 12:02:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85825</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.9:343.344(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 167329283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
