<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv industrijskega onesnaževanja zraka na zdravje ljudi</dc:title><dc:creator>Gračner,	Verena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šostar Turk,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>industrijsko onesnaževanje</dc:subject><dc:subject>zrak</dc:subject><dc:subject>zdravje ljudi</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Industrijski razvoj ima štiri glavne vire onesnaževanja zraka. V povezavi z industrijo govorimo o mobilnih virih, pri katerih zgorevajo fosilna goriva, in o stacionarnih virih, kamor sodijo rafinerije, elektrarne in emisijski produkti tovarn. Vse to povzroča izredne razmere v javnem zdravju, predvsem za ogrožene skupine (otroke in starejše ljudi), saj vpliva na nastanek ali poslabšanje bolezni dihal, kardiovaskularne bolezni, predvsem pa je onesnažen zrak vzrok za 10 % vseh smrti.
Metoda: V zaključnem delu smo uporabili opisno in komparativno metodo dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov, kot so: ScienceDirect, PubMed, SAGE Journals. Pri iskanju literature smo uporabili vključitvene kriterije: celotna besedila, jezik članka (angleščina, hrvaščina, srbščina, slovenščina), leto objave članka, raziskovalni članki, pregledni članki, posamezne kvantitativne ali kvalitativne raziskave. Uporabili smo tudi knjižna poglavja, praktična poročila, informacije s konferenc, poročila stalne prakse. Analiza literature je bila opravljena po metodologiji PRISMA.
Rezultati: Pri analizi strokovne literature smo ugotovili, da industrijsko onesnaževanje in življenje v bližini naftnih rafinerij škodljivo vplivata na zdravje (težave z dihanjem, splav, rak, kožne bolezni) in bistveno povečata umrljivost. V določenih situacijah so bile koncentracije onesnaževal na minimalni ravni, pa to vendar vseeno predstavlja težavo za zdravje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti zračnim onesnaževalom. 
Razprava: Prašni delci, plin in dim v ozračju presegajo ravni kakovostnega zraka (predvsem pozimi, ko se industrijskim in cestnim virom pridružijo še onesnaževala iz kurišč). Skoraj 9 od 10 ljudi, ki živijo v urbanih območjih po vsem svetu, je prizadetih zaradi onesnaženosti zraka. Danes se je nemogoče izogniti onesnaženosti zraka, saj ga kot posledice industrije ni mogoče popolnoma odpraviti, vendar ga lahko s strogimi ukrepi, s skupnimi močmi ali individualnim pristopom zmanjšamo.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-27 18:27:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86026</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 176561923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
