Telesna samopodoba in športna aktivnost študentkŽuža, Nika (Avtor) Matejek, Črtomir (Mentor) samospoštovanjetelesna dejavnostmedijisamozavestodnosiNamen magistrske naloge je ugotoviti, kakšna je telesna samopodoba študentk, ali se le-ta razlikuje med skupinami bolj, srednje in manj športno aktivnimi študentkami. Prav tako smo raziskali, kako se sedeče vedenje odraža na športno aktivnost in ali imajo pri študentkah družbeni mediji velik pomen pri dojemanju telesne samopodobe ali se primerjajo z drugimi, jih mediji spodbujajo pri ukvarjanju s športno aktivnostjo ali ne. V raziskavi je sodelovalo 104 študentk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Meritve so se izvajale v predavalnih prostorih Pedagoške fakultete. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s francoskim vprašalnikom, ki je poslovenjena različica anketnega vprašalnika, za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory - short form. Podatki o pomenu družbenih omrežij ter uporabi interaktivnih medijev so bili pridobljeni z vprašalnikom »Interaktivni mediji in družbena omrežja«. Podatki o sedečem vedenju so bili pridobljeni z vprašalnikom »Sedeče vedenje« ter podatki o športni aktivnosti so bili pridobljeni z vprašalnikom »Gibalna/športna« dejavnost. Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med skupinami športno različno dejavnih študentk je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) kot tudi Kruskal-Wallis test (KW). S Post-Hoc Scheffe preizkusom in Mann-Whitney U testom so bile natančneje opredeljene predhodne ugotovljene statistično značilne razlike. Statistično značilne razlike so bile ugotovljene na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj aktivne študentke statistično značilno višje vrednotijo telesno samopodobo v primerjavi s športno manj aktivnimi študentkami. Srednje in bolj športno aktivne študentke se gibalno/športno udejstvujejo predvsem zaradi zdravja in boljšega počutja, kar za skupino manj aktivnih študentk ne velja. Rezultati so tudi pokazali, da srednje športno aktivne študentke pripisujejo mnenju drugih statistično značilno višji pomen pri oblikovanju lastne samopodobe kot drugi dve skupini.[N. Žuža]20232023-10-05 17:02:14Magistrsko delo/naloga86090UDK: 159.923.2-057.875-055.2:796(043.2)COBISS_ID: 171993347sl