<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Energetska in masna bilanca hlajenja dimnih plinov v hladilni komori po izstopu iz steklarske peči ogrevane z zemeljskim plinom in kisikom</dc:title><dc:creator>Zupanc,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goršek,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečar,	Darja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Marjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>steklo</dc:subject><dc:subject>steklarska peč</dc:subject><dc:subject>zgorevanje zemeljskega plina</dc:subject><dc:subject>dimni plini</dc:subject><dc:subject>hlajenje dimnih plinov</dc:subject><dc:subject>energetska bilanca</dc:subject><dc:subject>masna bilanca.</dc:subject><dc:description>Steklo predstavlja trajnostni produkt, saj je njegova popolna možnost recikliranja ključen dejavnik v zmanjševanju okoljskega vpliva. Možnost ponovne uporabe stekla ne le zmanjšuje količino odpadkov, ampak tudi ohranja naravne vire, saj recikliranje zmanjšuje potrebo po novih surovinah. 
Med procesom pridobivanja-taljenja stekla nastane kar nekaj stranskih produktov v obliki dimnih plinov. Ti nastanejo pri zgorevanju zemeljskega plina s kisikom in pri razpadu surovin za vnos alkalijskih in zemljo alkalijskih oksidov v obliki karbonatov, ki imajo zelo visoko temperaturo (okoli 1400 °C). Te pline je potrebno pred vstopom v toplotne izmenjevalce voda-zrak ohladiti na 400 do 500 °C. Dimne pline lahko ohlajamo na dva načina: z vpihovanjem hladilnega zraka in (ali) z vpihovanjem vodne megle v tok dimnih plinov. Med izvajanjem  diplomske naloge smo ugotavljali  razliko  med porabo energije v primeru, ko pline ohlajamo samo z zrakom ali z vodno meglo. Prav tako smo primerjali izmerjene količine s teoretično  izračunanimi. Pri teoretičnem izračunu smo upoštevali povprečne vrednosti fizikalnih lastnosti plinov v dimnih plinih za dane temperaturne intervale. Izračunali smo masno bilanco peči in hladilne komore, ter potrdili oz. ovrgli zakon o ohranitvi mase. 
Diplomska naloga je nastala v sodelovanju s Steklarno Hrastnik, d. o. o.. Vse meritve so potekale na G – peči, ki se nahaja v poslovni enoti Vitrum.</dc:description><dc:publisher>[U. Zupanc]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-27 18:06:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87749</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.012.2/.012.3:66.045(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 202930691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
