<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dilema prekrškovnega prava: plačilo polovične globe ali zasledovanje pravice?</dc:title><dc:creator>Čas,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šepec,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kaznovalno pravo</dc:subject><dc:subject>prekrškovno pravo</dc:subject><dc:subject>enakost pred zakonom</dc:subject><dc:subject>pravica do pravnega sredstva</dc:subject><dc:subject>pravica do sodnega varstva</dc:subject><dc:subject>hitri prekrškovni postopek</dc:subject><dc:subject>priznanje krivde</dc:subject><dc:subject>dostop do ustavnega sodišča</dc:subject><dc:description>Veljavna prekrškovna zakonodaja v Republiki Sloveniji, natančneje 57.c člen Zakona o prekrških (ZP-1), za storilce prekrškov določa posebno ugodnost, če globo, torej kazen, izrečeno v prekrškovnem postopku, poravnajo v roku osmih dni po pravnomočnosti plačilnega naloga (ko je plačilo globe kršitelju naloženo s plačilnim nalogom) oziroma v roku osmih dni po izteku roka za napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku (ko je plačilo globe kršitelju naloženo z odločbo o prekršku). V tem roku namreč kršitelj lahko plača zgolj polovico izrečene globe. Ureditev originalno predstavlja težnjo k vzpodbuditvi plačilne discipline storilcev prekrškov, prek naknadnih novel zakona pa je zakonodajalec ureditev postopoma preoblikoval (še) v sredstvo namenjeno deflaciji zadev pred prvostopenjskimi sodišči. Storilec namreč možnosti polovičnega plačila v za to določenem roku nima, če v isti zadevi vloži tudi zahtevo za sodno varstvo. Slednja v prekrškovnem pravu predstavlja institut, ki hkrati naslavlja zagotovitev pravice do pritožbe in do sodnega varstva (torej sodne kontrole odločitev uprave). Ker se pravilo v praksi kaže kot problematično glede skladnosti z ustavno pravico do enakosti v zakonu (diskriminacija glede na gmotno stanje), je v nalogi ureditev preučena z vidika ustavnih pravic oziroma dopustnosti njihovega omejevanja, opravljena je analiza sistemske umestitve in pozitivnopravne ureditve prekrškovnega prava, s poudarkom na hitrem postopku prekrškovnega organa. Preučena so vsa pripravljalna gradiva zakonodajalca, ki so se nanašala na spremembe zadevnega pravila, ter opravljena primerjava z institutom pogajanj o priznanju krivde iz kazenskega prava. Na koncu naloge je raziskano še vprašanje dostopa do Ustavnega sodišča Republike Slovenije v prekrškovnih zadevah oziroma konkretno glede dostopa v primeru neustavnosti 57.c člena Zakona o prekrških (ZP-1).</dc:description><dc:publisher>A. Čas</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-09 13:46:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88092</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.4(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 269978627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
