<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Družbeno nadzorstvo v Sloveniji med pandemijo covid-19</dc:title><dc:creator>Simić,	Danijela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Modic,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družbeno nadzorstvo</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V vsaki družbi obstajajo pravila, po katerih se člani družbe ravnajo. Vloga pravil in družbenih norm je ohranjanje družbenega reda, neformalno in formalno nadzorovanje sta dve najbolj vidni obliki nadzora nad izvrševanjem norm. Ta pravila se razlikujejo od kulture do kulture, prav tako sta čas in tedanje družbene razmere pomembna dejavnika pri osnovanju in izpeljavi le-teh. Posledično so te norme relativne in spremenljive, kar je vidno skozi zgodovino. Pogosti spremljevalci družbenih sprememb so bili izbruhi različnih bolezni, ki so močno obremenile družbo in jo korenito spremenile.

Podoben dogodek se je zgodil leta 2020, ko je svet pretresla novica o širjenju nove respiratorne bolezni, poznane kot covid-19. Ta je močno vplivala na dotedanje družbeno življenje. Skorajda čez noč so v veljavo stopili številni ukrepi za omejevanje širjenja novega virusa in s tem preprečevanje najslabšega izida pandemije. Večina držav po svetu je sprejela podobno strategijo obvladovanja, večinoma so bili uporabljeni strožji ukrepi in omejitve (popolno zaprtje javnega življenja, prekinjeni javni prevozi in podobno). Mednje sodi tudi Slovenija. Seveda pa so bile tudi države, ki so izstopale po svojevrstnem pristopu k zajezitvi virusa; takšna je bila skandinavska država Švedska, saj ni sprejela nobenih bistvenih ukrepov in se je zanašala na odgovorno ravnanje svojih državljanov glede na njihova priporočila. 

Nova okoliščina, s katero se večina držav ni soočila že kar nekaj časa (če sploh), je zaznamovala pomembno obdobje v sodobni družbi. Iztirjen sodobni ritem življenja je močno vplival na posameznike v družbi in družbo kot celoto, saj so bile začasno vzpostavljene norme, ki jih do zdaj nismo bili vajeni. Spoprijemanje z novo boleznijo je odprlo mnoga vprašanja o človekovih pravicah in dolžnostih, pojavili so se dvomi v zdravstveno stroko, v politiko in načela družbe, v zgodovino in v družbeno nadzorstvo. Tudi poročanje medijev je bilo vprašljivo, saj so ljudje težko sledili novicam vsepovprek, hkrati je bilo veliko protislovij. Predvsem so dvomili v njihovo verodostojnost, sploh kadar so se širile novice preko družbenih omrežij. V tej diplomski nalogi je predstavljeno družbeno nadzorstvo, njegova vloga in začetki. Povzeti so družbeni ukrepi v času epidemij skozi zgodovino in ukrepi, ki jih je sprejela slovenska vlada v prvem valu epidemije pri nas (marec 2020 – maj 2020), prav tako pa priporočila za državljane Švedske s strani njihove vlade. Vključene so raziskave javnega mnenja državljanov Evropske unije o ukrepanju vlade, zanimali so nas tudi različni faktorji pri upoštevanju le-teh ter splošen odziv državljanov na omejitve. </dc:description><dc:publisher>D. Simić</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-09 19:45:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88101</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.9:616-036.21(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 196367619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
