<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava med dejansko in simulirano katalitično proizvodnjo sinteznega plina</dc:title><dc:creator>Rozman,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Kralj,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kegl,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sintezni plin</dc:subject><dc:subject>trdni komunalni odpadki</dc:subject><dc:subject>simulacija</dc:subject><dc:subject>Aspen Plus</dc:subject><dc:subject>lesna biomasa</dc:subject><dc:description>Zaradi vse večjega števila prebivalstva, širjenja industrije in pospešene gospodarske rasti se poraba električne energije eksponentno povečuje. Večina elektrike je še vedno proizvedena iz neobnovljivih virov energije, predvsem iz fosilnih goriv. Ravno tako se na odlagališčih, v naravi in v morju kopiči vse več odpadkov, ki niso ali ne morejo biti reciklirani. S proizvodnjo sintetičnega plina iz trdnih komunalnih odpadkov, bi pripomogli k proizvodnji energije, ki bi vsaj delno pomagala ohranjati okolje.
Namen magistrske naloge je bila simulacija proizvodnje sinteznega plina z računalniškim programom Aspen Plus pri različnih sestavah vhodnih surovin in primerjava simulirane proizvodnje z dejansko proizvodnjo v industriji.
V prvem delu smo izvedli simulacijo s katero smo preverili točnost sistema. V drugem delu smo spreminjali razmerje trdnih komunalnih odpadkov in lesne biomase na vtoku v proizvodnjo.
Ugotovili smo, da so trdni komunalni odpadki in lesna biomasa bolj donosni kot zemeljski plin. Na sintezno pozitivno vpliva večja količina trnih komunalnih odpadkov in manjša količina vodne pare.</dc:description><dc:publisher>[E. Rozman]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-09 20:06:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88102</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 661.9.011:628.477(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 195535107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
