<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Filozofski in družbeni izzivi nemoralne umetnosti</dc:title><dc:creator>Lešnik,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klampfer,	Friderik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>(ne)moralna umetnost</dc:subject><dc:subject>avtonomizem</dc:subject><dc:subject>eticizem</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:subject>estetika</dc:subject><dc:subject>kultura črtanja</dc:subject><dc:subject>morala</dc:subject><dc:subject>moralizem</dc:subject><dc:subject>občinstvo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vprašanja v zvezi z etično platjo umetnosti. To vključuje razmišljanje o pomenu morale pri estetskem vrednotenju samih umetnin, o vplivu, ki ga ima na to nemoralnost avtorjev_ic, nenazadnje pa tudi o primernih odzivih konzumentov_k na umetnine izpod rok nemoralnih umetnikov_ic. Dognali smo, da je etična komponenta nedvomno pomemben element znotraj vseh obravnavanih okvirjev, zlasti zato, ker je moralno sporočilo ključna sestavina mnogih umetnin in ker se v teh pogosto zrcali avtorjev_ičin značaj. Ker je umetnina skupek mnogih različnih stvari, pa je vloga (ne)moralnosti v njenem estetskem vrednotenju odvisna od tega, v kolikšni meri je prisotna in kako je uravnotežena z drugimi kvalitetami. Do moralno vprašljivih umetnin oziroma del moralno spornih ustvarjalcev_k lahko dostopamo na etičen način, če pri uživanju ob dobrih vidikih upoštevamo in kritiziramo tudi moralne napake. Se pa lahko vseeno zgodi, da nemoralnost umetnika_ce močno zaznamuje odnos, ki smo ga imeli do njegovih_nih del, pri čemer se zaradi negativnih čustev ali odločimo delom odpovedati ali pa se z občutki sprijaznimo, če želimo sporna dela še naprej konzumirati – in oboje je popolnoma razumljivo, ne glede na normativno sodbo o umetnini. Čeprav lahko še naprej cenimo dela nemoralnih umetnikov_ic, pa ne smemo dopustiti, da bi ti izrabljali svoj status in talent, da se izognejo kazniin/ali s spornim početjem nadaljujejo. V tej luči je v
IV
zaključnem delu naloge kritično ovrednotena tudi kultura črtanja, ki je vse prej kot idealna rešitev, saj jo težko odmerjamo glede na naravo in stopnjo nemoralnosti umetnikovih _činih dejanj. Kultura črtanja je odličen pokazatelj, da družba ima moč in da bi to moč lahko uporabila. Res pa je, da bi jo morala usmeriti tudi v poziv umetniškim in kulturnim institucijam k spremembi sistema, ki nesprejemljivo vedenje v svojih vrstah sploh dopušča.</dc:description><dc:publisher>B. Lešnik</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-09 18:07:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88542</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 111.852:17(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 197943555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
