Filozofski in družbeni izzivi nemoralne umetnostiLešnik, Barbara (Avtor) Klampfer, Friderik (Mentor) (ne)moralna umetnostavtonomizemeticizemetikaestetikakultura črtanjamoralamoralizemobčinstvoMagistrsko delo obravnava vprašanja v zvezi z etično platjo umetnosti. To vključuje razmišljanje o pomenu morale pri estetskem vrednotenju samih umetnin, o vplivu, ki ga ima na to nemoralnost avtorjev_ic, nenazadnje pa tudi o primernih odzivih konzumentov_k na umetnine izpod rok nemoralnih umetnikov_ic. Dognali smo, da je etična komponenta nedvomno pomemben element znotraj vseh obravnavanih okvirjev, zlasti zato, ker je moralno sporočilo ključna sestavina mnogih umetnin in ker se v teh pogosto zrcali avtorjev_ičin značaj. Ker je umetnina skupek mnogih različnih stvari, pa je vloga (ne)moralnosti v njenem estetskem vrednotenju odvisna od tega, v kolikšni meri je prisotna in kako je uravnotežena z drugimi kvalitetami. Do moralno vprašljivih umetnin oziroma del moralno spornih ustvarjalcev_k lahko dostopamo na etičen način, če pri uživanju ob dobrih vidikih upoštevamo in kritiziramo tudi moralne napake. Se pa lahko vseeno zgodi, da nemoralnost umetnika_ce močno zaznamuje odnos, ki smo ga imeli do njegovih_nih del, pri čemer se zaradi negativnih čustev ali odločimo delom odpovedati ali pa se z občutki sprijaznimo, če želimo sporna dela še naprej konzumirati – in oboje je popolnoma razumljivo, ne glede na normativno sodbo o umetnini. Čeprav lahko še naprej cenimo dela nemoralnih umetnikov_ic, pa ne smemo dopustiti, da bi ti izrabljali svoj status in talent, da se izognejo kazniin/ali s spornim početjem nadaljujejo. V tej luči je v IV zaključnem delu naloge kritično ovrednotena tudi kultura črtanja, ki je vse prej kot idealna rešitev, saj jo težko odmerjamo glede na naravo in stopnjo nemoralnosti umetnikovih _činih dejanj. Kultura črtanja je odličen pokazatelj, da družba ima moč in da bi to moč lahko uporabila. Res pa je, da bi jo morala usmeriti tudi v poziv umetniškim in kulturnim institucijam k spremembi sistema, ki nesprejemljivo vedenje v svojih vrstah sploh dopušča.B. Lešnik20242024-05-09 18:07:31Magistrsko delo/naloga88542UDK: 111.852:17(043.2)COBISS_ID: 197943555sl