<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Socialni cilji kot dejavnik razlik v izvajanju medvrstniškega nasilja v obdobju zgodnjega mladostništva</dc:title><dc:creator>Koračin,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Špes,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialni cilji priljubljenosti</dc:subject><dc:subject>socialni cilji naklonjenosti</dc:subject><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:subject>zaznana opora</dc:subject><dc:subject>negotovost zaradi socialnega položaja</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:description>Socialni cilji mladostnike usmerjajo k doseganju želenega socialnega položaja v vrstniški skupini – pogostokrat preko izvajanja medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se učenci glede na izraženost socialnih ciljev razlikujejo v izvajanju medvrstniškega nasilja, negotovosti zaradi socialnega položaja in zaznani opori vrstnikov, ter preveriti, ali spol igra vlogo moderatorja v odnosu med socialnimi cilji in izvajanjem medvrstniškega nasilja. V naši raziskavi je sodelovalo 6244 učencev 8. in 9. razreda iz 118 slovenskih šol, ki so rešili baterijo vprašalnikov, sestavljeno iz Vprašalnika medvrstniških odnosov: nasilno vedenje (APRI-BT), Revidiranega vprašalnika medvrstniških odnosov: spletno nasilno vedenje, Lestvice socialnih ciljev, Lestvice negotovosti zaradi socialnega položaja in Lestvice zaznane opore. Rezultati so pokazali, da učenci z višje izraženimi cilji priljubljenosti izvajajo več nasilja v primerjavi z ostalimi in poročajo o več negotovosti zaradi socialnega položaja, učenci z višje izraženimi cilji naklonjenosti pa izvajajo manj nasilja ter poročajo o več zaznane opore vrstnikov. Dekleta v višji meri izražajo socialne cilje naklonjenosti, fantje pa socialne cilje priljubljenosti. Spol se je izkazal kot pomemben napovednik v odnosu med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja tako pri fantih kot pri dekletih, a je učinek pri fantih večji. Na podlagi navedenih ugotovitev predlagamo določene preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjševanju pojavnosti medvrstniškega nasilja, in spodbujamo k nadaljnjemu raziskovanju socialnih ciljev.</dc:description><dc:publisher>T. Koračin</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-10 10:46:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88550</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.454.5-053.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 201053955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
