<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pritožbeni postopki v slovenski policiji</dc:title><dc:creator>Škoporc,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Modic,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Slokan,	Simon	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska policija</dc:subject><dc:subject>pritožbeni postopki</dc:subject><dc:subject>nadzor nad policijo</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se ukvarja z načinom reševanja pritožbenih postopkov v Republiki Sloveniji. Slovenska policija je pod nenehnim drobnogledom javnosti. Prizadeva si vzpostaviti dober odnos z državljani in lokalno skupnostjo. Na drugi strani pa svoboda omogoča posamezniku spontano udejanjenje temeljnih ustavnih vrednot Republike Slovenije, za kar morata v družbi obstajati red in mir, ki ga morajo pogosto s poseganjem v človekove pravice vzpostavljati policisti. Osnovno poslanstvo policije in z njim povezano uspešno opravljanje nalog sta odvisna od zgledne komunikacije med državljanom in policistom ter dobrega poznavanja dovoljenega praga posegov v človekove pravice.
Zaključno delo prikaže, kako je urejen nadzor nad slovensko policijo, in sicer v normativnem okvirju. Posebni poudarek pa zaključno delo daje pritožbenim postopkom v slovenski policiji, ki dajejo državljanom pravico, da povedo svoje nestrinjanje z ravnanjem ali opustitvijo ravnanja policistov. S tem se krepi zaupanje ljudi v policiste, saj je možnost vlaganja pritožb velik korak k strokovnemu, zakonitemu in odnosnemu delu policije,  državljani pa imajo možnost aktivnega sodelovanja v nadzoru nad delom policije. 
Analiza diplomskega dela je usmerjena v pritožbene postopke, in sicer na ugotavljanje odgovorov na raziskovalna vprašanja, kakšni so končni epilogi utemeljenih pritožbenih postopkov, v kateri fazi se pritožbeni postopek najpogosteje konča in na katerih področjih dela policisti prejmejo največ pritožb. Analiza zajema pregled statistike pritožb v Republiki Sloveniji med letoma 2018 in 2022. Ugotovljeno je bilo, da se večina obravnavanih pritožb konča s pomiritvenim postopkom. Najpogosteje se občani pritožijo zaradi neprimerne komunikacije policistov, in sicer po navadi na področju cestnoprometnih prekrškov. S policisti se zaradi utemeljene pritožbe najpogosteje opravi razgovor, v katerem se jih ustno opozori na njihovo dejanje.</dc:description><dc:publisher>Š. Škoporc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-19 22:33:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88681</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.74(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 199087619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
