Primer obrazilne konkurenčnosti feminativov na -ica in -ka pri moškospolskih tvorjenkah na -or in -atorStramljič Breznik, Irena (Avtor) Markežič, Tjaša (Avtor) slovenščinabesedotvorjefeminativivariantna priponska obrazilaV prispevku na kratko predstavljamo mesto feminativov v besedotvorju in slovarjih slovenskega jezika. Nato na treh izbranih primerih moškospolskih tvorjenk s prevzetim obrazilom -or in njegovim alomorfom -ator prikažemo variantnost obrazil -ica in -ka. V slovenščini je predvidljivo, da se iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -ator tvori dodajalni tip feminativov s -ka, iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -or pa dodajalni tip feminativov z -ica. V primeru koordinator-ka (iz koordin-ator) in selektor-ica (iz selekt-or) raba to predvidljivost potrjuje, ne pa tudi v primeru senator-ka (iz senat-or), kjer bi pričakovali obliko senator-ica. Zato na danem primeru razložimo, zakaj bi lahko prišlo do razkoraka med jezikovnosistemsko predvidljivo razvrstitvijo feminativnega obrazila in tisto, ki se je uveljavila v dejanski rabi.Institut za srpski jezik SANU20232024-05-31 13:11:24Članek v reviji88952UDK: 811.163.6'367.622ʹ37COBISS_ID: 162762499DOI: 10.2298/JFI2301029SISSN pri članku: 2406-0763sl