<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Iz verig v svobodo: pravni položaj sužnjev v ZDA pred in po osvoboditvi</dc:title><dc:creator>Kaučič,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Holcman,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>suženjstvo</dc:subject><dc:subject>državljanska vojna</dc:subject><dc:subject>abolicionízem</dc:subject><dc:subject>suženjski kodeksi</dc:subject><dc:subject>Ustava 
Združenih držav Amerike</dc:subject><dc:subject>Afroameričani</dc:subject><dc:subject>rasna diskriminacija</dc:subject><dc:description>Suženjstvo opisuje stanje, ko je zasužnjen človek last nekoga drugega, pogosto brez pravic, ki 
bi mu zagotavljale osebno svobodo ali samoodločanje. Pravno so sužnji obravnavani kot 
premična lastnina, brez večine pravic, ki jih uživajo svobodni ljudje.
Sam zgodovinski razvoj suženjstva je dolgotrajen in sega v zgodnje obdobje človeške 
civilizacije, kjer so se prve oblike suženjstva pojavile v primitivnih družbah. V Babilonu je 
suženjstvo pridobilo pravni okvir z uvedbo Hamurabijevega zakonika okoli leta 1790 pr. n. št. 
V antični Grčiji in Rimu je bilo suženjstvo temeljni del ekonomske in družbene strukture. V 
obdobju rimske civilizacije je bilo suženjstvo obravnavano kot pravni status, kjer je bila 
družba razdeljena na svobodne ljudi in sužnje. Sužnji so bili obravnavani, kot lastnina svojega 
gospodarja, ki je imel nad njimi popolno pravico razpolaganja.
V novem veku je transatlantska trgovina s sužnji, ki se je začela v 16. stoletju, privedla do 
transporta milijonov Afričanov v Novi svet, kjer so bili prisilno uporabljeni kot delovna sila 
na plantažah v Ameriki. Ta praksa je močno vplivala na gospodarstvo, kulturo in družbene 
strukture tako v Afriki kot v Ameriki.
S prihodom idej Razsvetljenstva in spremembami v moralnih vrednotah je suženjstvo 
postopoma izgubljalo svojo družbeno sprejemljivost, kar je pripeljalo do različnih gibanj za 
njegovo odpravo v 19. stoletju. Ratifikacija trinajstega amandmaja leta 1865 v ZDA je 
formalno odpravila suženjstvo, vendar so bili nekdanji sužnji še naprej soočeni z obsežnimi 
omejitvami in diskriminacijo, kar je močno vplivalo na njihov pravni in družbeni položaj.
Magistrska naloga preučuje pravni položaj sužnjev v Združenih državah Amerike pred in po 
njihovi formalni osvoboditvi, raziskuje pa tudi dolgoročne pravne in družbene posledice 
suženjstva. Obravnava zgodovinski razvoj suženjstva, zakonske in sodne spremembe ter 
njihov vpliv na življenja sužnjev. Raziskovalna naloga analizira ključne sodne primere in 
zakonodajne spremembe, ki so postopoma preoblikovali institucijo suženjstva in vodili k 
njegovi odpravi. Osredotoča se na zgodovinski kontekst suženjstva na afriški celini, uvoz 
sužnjev v ZDA in obdobje po državljanski vojni, vključno z obdobjem »Jim Crow« zakonov, 
ki so še naprej vplivali na pravni in družbeni položaj osvobojenih Afroameričanov. Namen 
magistrske naloge je prispevanje k boljšemu razumevanju zgodovinskih dejavnikov, ki so 
oblikovali samo ameriško družbo.</dc:description><dc:publisher>J. Kaučič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-02 23:35:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89296</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.231.3(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 201499651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
