<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odstranjevanje onesnažil (AOX in tenzidi) iz odpadne vode v kozmetični industriji</dc:title><dc:creator>Mohor,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nemet,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Aleksandra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>AOX</dc:subject><dc:subject>tenzidi</dc:subject><dc:subject>flokulacija</dc:subject><dc:subject>adsorbcija</dc:subject><dc:subject>destilacija</dc:subject><dc:description>Svet se v zadnjih desetletjih spopada z močno onesnaženostjo okolja, ki je posledica prekomerne človeške dejavnosti. Industrijski obrati dnevno proizvedejo velike količine odpadne vode, ki je polna različnih kemikalij, težkih kovin in drugih strupenih snovi, ki se izlivajo v reke, jezera in morja. 
V diplomski nalogi smo želeli določiti metodo oziroma zaporedje metod, ki bi učinkovito odstranile adsorbljive organske halogene (AOX-e) in tenzide iz odpadne vode. AOX-i in tenzidi so onesnažila, ki so relativno obstojna, še posebej AOXi in strupena. AOX-e in tenzide smo najprej poskusili odstraniti z metodo koagulacije/flokulacije, ki se je izkazala za zelo učinkovito pri odstranjevanju tenzidov. Ni pa se izkazala pri odstranjevanju AOX-ov, saj so vrednosti AOX-ov še vedno presegale zakonsko predpisano vrednost.
Preizkusili smo učinkovitost še dveh metod za dodatno čiščenje; adsorpcijo z aktivnim ogljem in destilacijo. Metodi smo izvedli ločeno na vzorcih izpostavljenih predhodni  koagulaciji/flokulaciji. Obe metodi sta bili uspešni pri odstranjevanju tenzidov iz vode, medtem ko je za odstranjevanje AOX-ov bila uspešna le adsorpcija z aktivnim ogljem. Adsorpcija z aktivnim ogljem se je izkazala za uspešno, saj so se vrednosti AOX-ov zmanjšale pod zakonsko predpisano vrednost. Iz tega smo lahko sklepali, da bi kombinacija metod koagulacija/flokulacija in adsorpcija z aktivnim ogljem lahko bila uspešna pri odstranjevanju obeh onesnažil iz odpadne vode. 
Pri destilaciji so rezultati meritev pokazali, da se je večina AOX-ov predestilirala v destilat, kar pa ni v skladu s tenzidi, ki so večinoma ostali v destilacijskem ostanku. Ugotovili smo, da bi za to metodo morali še nadalje proučiti primerne pogoje obratovanja kot je določitev temperature destilacije pri kateri bi lahko destilirali, da bi tako AOX-i kot tenzidi ostali v destilacijskem ostanku.</dc:description><dc:publisher>[A. Mohor]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-23 21:17:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89579</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.316.12(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 216780291</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
