<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spolno izkoriščanje kot oblika trgovine z ljudmi v Jugovzhodni Evropi</dc:title><dc:creator>Šercer,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trgovina z ljudmi</dc:subject><dc:subject>spolno izkoriščanje</dc:subject><dc:subject>Jugovzhodna Evropa</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Trgovina z ljudmi je oblika sodobnega suženjstva, pri katerem posamezniki uporabijo različne vrste goljufije z namenom prisile osebe v delo in izvrševanje spolnih uslug. Trgovina z ljudmi ima več različnih oblik, osebe pa so lahko izkoriščene na različne načine. Najbolj poznana oblika je spolno izkoriščanje. Spolno izkoriščanje je definirano kot zloraba moči, zaupanja ter ranljivega položaja žrtve. Države, ki sestavljajo Jugovzhodno Evropo, priznavajo trgovino z ljudmi kot kaznivo dejanje v svojih zakonodajah, te pa so skladne s Protokolom Združenih narodov. Regijo Jugovzhodne Evrope sestavljajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Kosovo, Severna Makedonija, Črna Gora, Romunija, Srbija in Slovenija. Analiza iz leta 2022 je pokazala, da je prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v državah Jugovzhodne Evrope spolno izkoriščanje. Za preučevanje problema smo se osredotočili na pregled strokovne literature, kjer smo pregledali uradne dokumente, ki so nam omogočili podrobnejši vpogled v zakonske akte in ukrepe, ki jih imajo države Jugovzhodne Evrope za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju. Za boljši vpogled o številu žrtev trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja smo naredili pregled statističnih baz. Tudi naša raziskava je pokazala, da je spolno izkoriščanje prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v država Jugovzhodne Evrope. Najbolj ranljive skupine za spolno izkoriščanje so ženske in otroci. Albanija in Grčija sta zabeležili večje število žrtev trgovine z ljudmi, kar lahko povežemo z dejstvom, da imata omenjeni državi premalo razvitih členov v Kazenskem zakoniku. Države Jugovzhodne Evrope še zmeraj bijejo boj proti trgovini z ljudmi in imajo še zmeraj veliko prostora za izboljšanje in napredek pri boju z omenjeno problematiko. Nekatere države so uspešnejše kakor druge, kar se kaže v številu žrtev. V državah, kjer se število žrtev vsako leto veča oz. ostaja isto, bi bilo smiselno izvesti še nadaljnje raziskave, da se določi konkreten razlog in predlaga izboljšave. Države, ki imajo slab oz. pomanjkljiv kazenski zakonik in člene, ki opredeljujejo trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje, bi morale te nadgraditi in poostriti. Prav tako bi bilo smiselno zakonodajo nekaterih držav urediti tako, da bo ščitila žrtve in da jim bo tudi nudila možnosti za rehabilitacijo.</dc:description><dc:publisher>T. Šercer</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-01 12:23:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89657</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.541(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 208363267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
