<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah</dc:title><dc:creator>Grosek,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulko,	Simona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zurc,	Joca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bralna pismenost</dc:subject><dc:subject>spremljajoči dejavniki</dc:subject><dc:subject>srednja šola</dc:subject><dc:subject>gradniki</dc:subject><dc:subject>test znanja</dc:subject><dc:description>Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je stanje bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov učne uspešnosti pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah. V teoretičnem delu naštejemo in opišemo mednarodno primerljive raziskave o znanju in dosežkih učencev ter opredelimo merske značilnosti vprašalnikov in testov znanja. Osredotočimo se tudi na spremljajoče dejavnike učne uspešnosti, in sicer odnos s starši in učitelji, počutje v šoli in zadovoljstvo z življenjem. Nato podrobneje opredelimo bralno pismenost, tako da naštejemo in predstavimo njene gradnike. Empirični del temelji na kvantitativnem pristopu, v okviru katerega so dijaki šestih mariborskih srednjih šol reševali test znanja bralne pismenosti, in kvalitativnem pristopu, v okviru katerega smo opravili polstrukturirane intervjuje s petimi učitelji slovenščine na mariborskih srednjih šolah. Kombinacija obeh pristopov nam je omogočila, da bolje razumemo rezultate testa bralne pismenosti, hkrati pa smo z intervjuji dobili vpogled v mnenja, ki jih s kvantitativnim pristopom nismo mogli dobiti, saj tako pridobljene informacije dopolnjujejo in nadgrajujejo kvantitativne ugotovitve. Rezultati so pokazali, da je naš sklop vprašanj v primerjavi s tistim iz predraziskave PISA z vidika veljavnosti  podrobnejši, saj zajema več različnih taksonomskih stopenj in gradnikov bralne pismenosti. Ugotovili smo še, da so 15-letniki večinoma zadovoljni s svojim življenjem in se v šoli dobro počutijo, dejavnika odnos s starši in počutje v šoli pa sta povezana z rezultati bralne pismenosti.</dc:description><dc:publisher>K. Grosek</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-15 12:31:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89876</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.5.011.251(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 207172099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
