Etična in pravna spornost pri uporabi tehnik zaslišanja osumljencev - primerjalni pogledPahor, Tara (Avtor) Flander, Benjamin (Mentor) kazenske preiskavetehnike zaslišanjaosumljencipravna spornostetična spornostdiplomske nalogeDiplomska naloga se osredotoča na nadvse pomemben del kazenske preiskave, zaslišanje osumljenca. S pomočjo le-tega se izbira informacije od osumljencev, ki so lahko koristne pri preiskovanju kaznivih dejanj. Etika zasliševanja je dolgo veljala za sivo območje kazenskega pravosodja, vendar z naraščanjem kritičnosti javnosti do pridobitve lažnih priznanj tega sivega območja ni več mogoče prezreti. Pri zaslišanju se uporablja več tehnik, pri tem pa so najbolj aktualne prisilne oz. manipulativne zasliševalske tehnike, kot je na primer Reidova, ki se uporablja v ZDA. Naprednejši način komunikacije z osumljencem predstavlja metoda kognitivnega intervjuja. Iz literature je mogoče razbrati, da so bile v preteklosti prisilne zasliševalske tehnike standard za zbiranje podatkov o kaznivih dejanjih. Z njihovo pomočjo so preiskovalci pridobili priznanje osumljenca in posledično razrešili primer. S takim razumevanjem prava in opravičevanjem tehnik in načinov zasliševanja, pri katerih je bil važen samo končni rezultat – pridobitev priznanja, so bile zaslišanim posameznikom pogosto kršene temeljne pravice. Ta način zaslišanja osumljencev naj bi s spremembami pravne ureditve in prizadevanjem za varovanje človekovih pravic v nekaterih demokratičnih državah postopoma poskušali izkoreniniti. Pobudo za izboljšave pa gre pripisati bodisi mnogim mednarodnim konvencijam, ki ustanavljajo razne odbore kot nadzorne mehanizme izvajanja državljanskih in političnih pravic, bodisi delovanju medijev, s pomočjo katerih se v javnosti sproža ogorčenje nad nepravilnim ravnanjem.T. Pahor20242024-08-21 13:05:07Diplomsko delo/naloga90036UDK: 347.939(043.2)COBISS_ID: 209217283sl