Vzorci možganskih aktivacij ob grožnjah: primerjava socialnega učenja in klasičnega pogojevanjaGungl, Barbara (Avtor) Mulej Bratec, Satja (Mentor) grožnjeklasično pogojevanjesocialno učenjeafektivna empatijafMRLjudje odzive na grožnje osvojimo tako skozi lastne izkušnje (preko klasičnega pogojevanja) kot tudi z opazovanjem drugih (preko socialnega učenja). Obe vrsti učenja v določeni meri aktivirata podobne možganske sisteme. Vendar za njuno preučevanje fMR-študije pogosto uporabljajo le grožnjo bolečine in zanemarjajo primerjavo te z drugimi grožnjami. Vprašanje glede razlik med vrstami groženj, še posebej v kontekstu socialnega učenja, tako ostaja neraziskano. Namen pričujočega magistrskega dela je bil nasloviti to vrzel v literaturi ter preučiti razlike in podobnosti med grožnjo napada agresivnega človeka in grožnjo bolečine pri socialnem učenju in klasičnem pogojevanju. Dodatno smo želeli raziskati morebitno povezanost med afektivno empatijo in socialnim učenjem z grožnjami. Analizirali smo predhodno zbrane fMR-podatke 39 udeleženk (povprečna starost 23,6 leta) iz študije, v kateri so bile udeleženke med fMR izpostavljene klasičnemu pogojevanju in socialnemu učenju z različnimi grožnjami. Z analizo na ravni celotnih možganov smo ugotovili, da se socialno učenje z grožnjo bolečine in grožnjo napada agresivnega človeka povezuje z aktivacijo omrežja za učenje odzivov na grožnje in omrežja za opazovanje dejanj ter da prihaja do razlik v možganskih aktivacijah med socialnim učenjem in klasičnim pogojevanjem za posamezno vrsto grožnje. Prav tako smo odkrili razlike v nevrobioloških temeljih obeh groženj pri socialnem učenju v primerjavi s klasičnim pogojevanjem. Pri tem je grožnja napada agresivnega človeka kazala na višjo aktivacijo v regijah omrežja za učenje odzivov na grožnje, omrežja za opazovanje dejanj ter regijah, ki podpirajo višje vidno procesiranje. Prekrivanja v aktivacijah med obema grožnjama pri socialnem učenju (v primerjavi s klasičnim pogojevanjem) nismo našli, kot tudi povezave z afektivno empatijo, kar smo pripisali razlikam v statističnih analizah v primerjavi s preteklimi študijami. Naše ugotovitve deloma podpirajo preteklo literaturo ter prispevajo k razširitvi področja.B. Gungl20242024-09-21 23:29:04Magistrsko delo/naloga90774UDK: 316.613.4(043.2)COBISS_ID: 248902403sl