Odnos med psihološko prožnostjo, izgorelostjo, uravnavanjem čustev, optimizmom in izidi duševnega zdravja študentske populacije v času zdravstvene krizeBogolin, Aljaž (Avtor) Kerman, Katja (Mentor) Plohl, Nejc (Komentor) psihološka prožnostizčrpanostoptimizemobčutek kontrolezdravstvena krizaPandemija covida-19 je močno zaznamovala duševno zdravje študentov, ki so se soočali s povečanim stresom, osamljenostjo in negotovostjo glede prihodnosti. Magistrsko delo preučuje odnose med psihološko prožnostjo, izgorelostjo (izčrpanostjo), strategijami uravnavanja čustev, optimizmom in izidi duševnega zdravja med študentsko populacijo v času zdravstvene krize. V raziskavi je sodelovalo 189 študentov, ki so bili spremljani v treh zaporednih tednih. Namen je bil ugotoviti, kako psihološka prožnost in izčrpanost napovedujeta uporabo kognitivnega prevrednotenja, socialnega deljenja ter optimizem in kako so te spremenljivke povezane z zaznanim stresom, pozitivnim in negativnim afektom ter občutkom nadzora. Izvedeno je bilo modeliranje strukturnih enačb, ki je omogočilo preučevanje kompleksnih odnosov med spremenljivkami. Rezultati so pokazali, da je psihološka prožnost pozitivno povezana s kognitivnim prevrednotenjem in optimizmom, optimizem pa mediira odnos med prožnostjo in občutkom nadzora. Poleg tega optimizem mediira odnos izčrpanosti z zaznanim občutkom nadzora. Kognitivno prevrednotenje nepričakovano napoveduje višje ravni zaznanega stresa zaradi pandemije, medtem ko socialno deljenje ni imelo statistično pomembnih učinkov na izide duševnega zdravja. Raziskava ponuja vpogled v mehanizme ohranjanja duševnega zdravja v zdravstvenih krizah in poudarja pomen prožnosti, izčrpanosti, optimizma in občutka kontrole. Za boljše razumevanje teh dejavnikov in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.A. Bogolin20242024-09-22 13:20:14Magistrsko delo/naloga90775UDK: 159.942:613.86(043.2)COBISS_ID: 216848387sl