<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Eksperimentalno preverjanje preferenčnih mirovališč in interakcija dveh morfotipov samcev navadnega matije, Phalangium opilio Linnaeus, 1758 (Opiliones, Phalangiidae)</dc:title><dc:creator>Marshall,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozel,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klokočovnik,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dimorfizem samcev</dc:subject><dc:subject>intraseksualna kompeticija</dc:subject><dc:subject>okoljski dejavniki</dc:subject><dc:subject>pajkovci</dc:subject><dc:subject>prostorska niša</dc:subject><dc:description>Navadni matija (Phalangium opilio) je splošno razširjena vrsta suhih južin, za katero je značilen trimorfizem, V tej raziskavi smo proučevali preferenčna mirovališča morfotipov samcev na rastlinah in različnih tipih podlag na poskusnih stolpih v povezavi z okoljskimi dejavniki. Prav tako smo opazovali interakcije, beležili vedenjske vzorce ter ugotavljali morebitne razlike v vedenju med morfotipoma. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije ali različnih ekoloških preferenc morfotipov. Za izvedbo poskusov smo na prostem postavili dve eksperimentalni areni. V vsako smo za poskuse preverjanja preferenčnih mirovališč na rastlinah zasadili sadike melonaste hruške (Solanum muricatum). Za preverjanje preference do različnih tipov podlag pa smo v areni postavili poskusna stolpa, ki sta imela na vsaki stranici nameščene štiri vrste podlag. Snemanje interakcij med osebki smo izvajali v terariju v laboratoriju. Ugotovili smo, da se dolgorogi in kratkorogi samci razlikujejo v izbiri mirovališč na rastlinah. Kadar sta bila v areni oba morfotipa hkrati, so kratkorogi samci izbirali mirovališča višje na rastlinah. To je posledica intraseksualne kompeticije, saj smo ugotovili, da morfotipa nimata različnih mikroklimatskih preferenc. Oba morfotipa sta največkrat mirovala na betonu in lesu na severni strani poskusnih stolpov. Morfotipa sta se na poskusnih stolpih razlikovala v prostorski in mikroklimatski niši. Kratkorogi samci so ob odsotnosti dolgorogih mirovali nižje, na določenih podlagah in straneh poskusnih stolpov pa so izbirali tudi toplejša in vlažnejša mirovališča kot slednji. Največ spopadov glede na število interakcij je bilo med pari dolgorogih samcev. Morfotipa samcev se v vedenjskih vzorcih med spopadi sicer nista razlikovala, so pa dolgorogi samci pogosteje izkazovali agresivno vedenje. Na osnovi poskusov in opazovanja vedenja lahko zaključimo, da je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije, ne pa različnih ekoloških preferenc morfotipov.</dc:description><dc:publisher>[T. Marshall]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-21 14:19:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91153</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 595.4:591.151(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 219197955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija;</dc:coverage></metadata>
