POMEN REŠEVANJA PREDHODNIH VPRAŠANJ V RAZLIČNIH POSTOPKIH IN ANALIZA UPORABNOSTI PRAVIL V ARBITRAŽNEM PRAVUGril, Timotej (Avtor) Ivanc, Tjaša (Mentor) predhodno vprašanjevmesni ugotovitveni zahtevekugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja v pravdiarbitražni postopekpredhodno vprašanje v arbitražnem pravuPredhodno vprašanje je v pravdnem postopku urejeno v 13. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta določa, da kadar je odločitev v glavni zadevi odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Odločanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja predstavlja predhodno vprašanje le v primeru, ko je takšna odločitev v razmerju prejudicialnosti do odločitve v glavni stvari. Teorija prejudicialnost pojmuje kot odnos odvisnosti med dvema elementoma, v danem primeru med predmetom predhodnega vprašanja in odločitve o glavni stvari. Rešitev predhodnega vprašanja učinkuje zgolj v konkretni pravdi. Stranka postopka pa lahko z uveljavljanjem vmesnega ugotovitvenega zahtevka doseže, da ugotovitev o obstoju pravice ali pravnega razmerja postane pravnomočna. Sodišče pri reševanju predhodnih vprašanj ni povsem svobodno. Omejitve obstojijo zlasti na področju reševanja predhodnih vprašanj iz pristojnosti kazenskega sodišča. Ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja v pravdnem postopku namreč predstavlja poseg v človekovo pravico posameznika do domneve nedolžnosti. Pri tem je potrebno poudariti, da mnenja sodne prakse in teorije glede dopustnosti obravnave tovrstnih predhodnih vprašanj niso enotna. Strogemu stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) glede absolutne prepovedi nasproti stojita slovenska sodna praksa in teorija, ki ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja izjemoma le dopuščata. Institut predhodnega vprašanja je normativno urejen tudi v drugih pravno reguliranih postopkih, kot so: upravni, nepravdni, delovni in socialni spor ter kazenski postopek. V vseh je institut predhodnega vprašanja urejen primerljivo podobno. Razlike je denimo moč zaslediti prav na področju reševanja predhodnih vprašanj iz pristojnosti kazenskega sodišča. Za razliko od ostalih omenjenih postopkov (razen kazenskega) je v upravnem eksplicitno določena generalna prepoved in nadaljnja omejitev ugotavljanja (ne)obstoja kaznivega dejanja. Slednja ureditev se izkaže za korektno, glede na dejstvo ločenih stališč teorije in sodne prakse o omenjeni tematiki. Predhodno vprašanje se lahko pojavi tudi v arbitražnem postopku. Arbitražna postopkovna pravila ne vsebujejo pravil o institutu predhodnega vprašanja. Teorija navaja, da je v arbitražnem postopku dovoljena aplikacija pravil pravdnega postopka o predhodnem vprašanju, pri čemer so arbitražni tribunali v postopku odločanja v nekoliko drugačnem položaju kot sodišča.T. Gril20242024-12-16 12:16:25Magistrsko delo/naloga91364UDK: 347.918(043.3)COBISS_ID: 222672131sl