<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POMEN REŠEVANJA PREDHODNIH VPRAŠANJ V RAZLIČNIH POSTOPKIH IN ANALIZA UPORABNOSTI PRAVIL V ARBITRAŽNEM PRAVU</dc:title><dc:creator>Gril,	Timotej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanc,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predhodno vprašanje</dc:subject><dc:subject>vmesni ugotovitveni zahtevek</dc:subject><dc:subject>ugotavljanje (ne)obstoja
kaznivega dejanja v pravdi</dc:subject><dc:subject>arbitražni postopek</dc:subject><dc:subject>predhodno vprašanje v arbitražnem pravu</dc:subject><dc:description>Predhodno vprašanje je v pravdnem postopku urejeno v 13. členu Zakona o pravdnem postopku
(ZPP). Ta določa, da kadar je odločitev v glavni zadevi odvisna od predhodne rešitve vprašanja,
ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo
sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi
predpisi drugače določeno. Odločanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja predstavlja
predhodno vprašanje le v primeru, ko je takšna odločitev v razmerju prejudicialnosti do
odločitve v glavni stvari. Teorija prejudicialnost pojmuje kot odnos odvisnosti med dvema
elementoma, v danem primeru med predmetom predhodnega vprašanja in odločitve o glavni
stvari. Rešitev predhodnega vprašanja učinkuje zgolj v konkretni pravdi. Stranka postopka pa
lahko z uveljavljanjem vmesnega ugotovitvenega zahtevka doseže, da ugotovitev o obstoju
pravice ali pravnega razmerja postane pravnomočna. Sodišče pri reševanju predhodnih vprašanj
ni povsem svobodno. Omejitve obstojijo zlasti na področju reševanja predhodnih vprašanj iz
pristojnosti kazenskega sodišča. Ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja v pravdnem
postopku namreč predstavlja poseg v človekovo pravico posameznika do domneve nedolžnosti.
Pri tem je potrebno poudariti, da mnenja sodne prakse in teorije glede dopustnosti obravnave
tovrstnih predhodnih vprašanj niso enotna. Strogemu stališču Evropskega sodišča za človekove
pravice (ESČP) glede absolutne prepovedi nasproti stojita slovenska sodna praksa in teorija, ki
ugotavljanje (ne)obstoja kaznivega dejanja izjemoma le dopuščata. Institut predhodnega
vprašanja je normativno urejen tudi v drugih pravno reguliranih postopkih, kot so: upravni,
nepravdni, delovni in socialni spor ter kazenski postopek. V vseh je institut predhodnega
vprašanja urejen primerljivo podobno. Razlike je denimo moč zaslediti prav na področju
reševanja predhodnih vprašanj iz pristojnosti kazenskega sodišča. Za razliko od ostalih
omenjenih postopkov (razen kazenskega) je v upravnem eksplicitno določena generalna
prepoved in nadaljnja omejitev ugotavljanja (ne)obstoja kaznivega dejanja. Slednja ureditev se
izkaže za korektno, glede na dejstvo ločenih stališč teorije in sodne prakse o omenjeni tematiki.
Predhodno vprašanje se lahko pojavi tudi v arbitražnem postopku. Arbitražna postopkovna
pravila ne vsebujejo pravil o institutu predhodnega vprašanja. Teorija navaja, da je v
arbitražnem postopku dovoljena aplikacija pravil pravdnega postopka o predhodnem vprašanju,
pri čemer so arbitražni tribunali v postopku odločanja v nekoliko drugačnem položaju kot
sodišča.</dc:description><dc:publisher>T. Gril</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-16 12:16:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91364</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.918(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 222672131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
