Poznavanje psihiatričnih urgentnih stanj med zaposlenimi in študenti v zdravstveni negiBijelič, Antonijo (Avtor) Bregar, Branko (Mentor) Gosak, Lucija (Komentor) psihiatrična nujna stanjapsihiatrija in duševno zdravjemedicinska sestra v psihiatrijimedicinska sestraštudentiUvod: Psihiatrična urgentna stanja zahtevajo specialna znanja za zagotavljanje varnosti in kakovostne oskrbe pacientov. Namen zaključnega dela je bil oceniti znanje študentov in zaposlenih v zdravstveni negi glede urgentnih psihiatričnih stanj ter primerjati zaposlene na področju duševnega zdravja z drugimi oddelki. Metode: V empiričnem delu smo uporabili presečno raziskavo z metodo anketiranja, podatke pa analizirali z IBM SPSS 29.0 in Excelom. Raziskava je bila izvedena od aprila do avgusta 2024. Za analizo smo uporabili opisne neparmaterične statistične teste: test Mann-Whitney U, test Kruskal-Wallis in Spearmanov koeficient korelacije pri stopnji tveganja α = 0,05. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 218 (26,2 %) posameznikov. Znanje je bilo pri zaposlenih na področju psihiatrije in duševnega zdravja (PV = 3,82; SO = 0,31) statistično boljše kot pri zaposlenih v zdravstveni negi zunaj področja duševnega zdravja in psihiatrije (PV = 3,48; SO = 0,63) (U = 561,000; p = 0,025). Zaposleni s srednješolsko izobrazbo (PV = 3,42; SO = 0,57) niso imeli statistično slabšega znanja v primerjavi z zaposlenimi, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe (PV = 3,50; SO = 0,57) (U = 1016,000; p = 0,087). Delovna doba ni statistično povezana z boljšim znanjem zaposlenih v zdravstveni negi (r = –0,008; p = 0,931). Razprava in zaključek: Zaposleni na področju duševnega zdravja so imeli boljše znanje. Visoka izobrazba ali daljša delovna doba nista nujno zagotavljali boljših rezultatov. Ključno je stalno izobraževanje, praktično usposabljanje in boljša vključitev psihiatrične vsebine v študijske programe.[A. Bijelič]20252024-12-23 12:10:40Magistrsko delo/naloga91447UDK: 616.89-083.98:616-051+616-083-057.875(043.2)COBISS_ID: 230000131sl