<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba službenih psov za identifikacijo osebe</dc:title><dc:creator>Podgrajšek,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slak,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Praček,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>službeni psi</dc:subject><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>odorologija</dc:subject><dc:subject>identifikacija oseb</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Uporaba službenih psov za identifikacijo oseb na podlagi vonja sega več stoletij nazaj, ko so ljudje začeli prepoznavati in izkoriščati izjemne sposobnosti pasjega voha za različne naloge. Že v času Antike so psi pomagali pri lovu in zaščiti, a njihova uporaba v bolj specializiranih vlogah, kot je identifikacija oseb, se je razvila kasneje. 
Vsak človek ima svoj edinstven vonj, ki ga sestavljajo kompleksne kombinacije hlapnih spojin na koži. Ta individualni vonj je tako specifičen, da omogoča identifikacijo osebe zgolj na podlagi vonja, kar je pomembno v forenzični znanosti. Odorologija, znanstvena disciplina, ki preučuje vonje, preko dveh pristopov izvaja identifikacijo oseb preko vonja. En pristop vključuje uporabo instrumentalne tehnologije, drugi pa posebej  usposobljene pse. Pasji vohalni sistem je izjemno občutljiv, kar omogoča učinkovito prepoznavanje vonjev. Vzorčenje vonjev je zelo pomemben postopek pri uporabi službenih psov za identifikacijo oseb v kriminalističnih preiskavah. Gre za zbiranje in shranjevanje vonjav, ki jih oddaja človeško telo, ali predmetov, najdenih na kraju kaznivega dejanja. Vonji se vzorčijo z uporabo sterilnih materialov, kot so posebni nosilci vonja, ki se nato shranijo v nepredušnih posodah, da se prepreči kontaminacija. Vzorci se nato uporabljajo pri identifikaciji tako, da pes povonja sporni vzorec vonja, zavarovan s kraja kaznivega dejanja, ter mora poiskati ujemajoči vonj med vzorci primerjalnih vonjev, ki vključujejo tudi vonj morebitnih osumljencev. 
Postopki identifikacije oseb s pomočjo službenih psov se med državami razlikujejo, kar se odraža v različnih tehnikah zbiranja vonjev s kraja dejanja, v številu primerjalnih vzorcev, ponovitvah preizkusov, usposabljanju psov itd. Čeprav takšni dokazi v Sloveniji še niso priznani, se v drugih državah že uspešno uporabljajo kot posredni dokazi na sodiščih.</dc:description><dc:publisher>A. Podgrajšek</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-14 06:53:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91538</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.98+636.7.043.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 223165955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
