<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga regulatornih subpopulacij in citokinskih - stat signalnih poti cd4+ t limfocitov pri bolnikih s kronično limfocitno levkemijo</dc:title><dc:creator>Roškar,	Zlatko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bevc,	Sebastjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goropevšek,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična limfocitna levkemija</dc:subject><dc:subject>aktivirani regulatorni T limfociti</dc:subject><dc:subject>signalna pot</dc:subject><dc:subject>imunofenotipizacija</dc:subject><dc:description>Uvod
Kronično limfocitno levkemijo (KLL) označuje kopičenje patoloških B limfocitov, ob tem je spremenjena homeostaza CD4+ T limfocitov, med katerimi imajo največje imunosupresivno delovanje aktivirani T regulatorni limfociti (aTreg).
Namen naše raziskave je bil proučiti signalizacijo homeostatskih citokinov, opredeliti spremembe subpopulacij T regulatornih limfocitov med stadiji KLL in v primerjavi z zdravimi preiskovanci ter njihovo povezavo z razširjenostjo bolezni in pogostostjo resnih okužb.

Bolniki in metode
S pretočno citometrijo smo spremljali aktivacijo signalnih poti (fosforilacijo STAT proteinov) in subpopulacije T regulatornih limfocitov glede na stadij bolezni in oceno tumorske mase (TTM) pri 56 bolnikih s KLL in 20 zdravih preiskovancih.

Rezultati
Ugotovili smo značilno višje ravni fosforiliacije STAT3 in STAT5 proteinov pri zdravljenih bolnikih s KLL. Delež aTreg je bil značilno povečan pri bolnikih s KLL z napredovalo boleznijo in v značilni pozitivni povezavi s TTM. Za podskupino bolnikov z večjim deležem aTreg ob začetku zdravljenja so bile med spremljanjem značilne pogostejše resne okužbe.

Zaključki
Večji delež aTreg predstavlja možen označevalec težjega poteka bolezni z infekcijskimi zapleti. Povečana homeostatska signalizacija bi lahko podpirala pomnožitev aTreg, saj so bile zvišane ravni fosforiliracije STAT5 povezane z večjimi deleži aTreg med spremljanjem bolnikov na zdravljenju (in po stimulaciji z antigeni SARS-CoV-2 in vitro).</dc:description><dc:publisher>[Z. Roškar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-20 18:01:47</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>91617</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.155.392-006.44-076.3(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 241384451</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
