<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga ultrazvoka pljuč in bioimpedance pri kritično bolnih z akutno ledvično odpovedjo in bolnikih s končno ledvično odpovedjo na dializi</dc:title><dc:creator>Bogdanoski,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Daković,	Bor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ekart,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Piko,	Nejc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>akutna ledvična odpoved</dc:subject><dc:subject>hipervolemija</dc:subject><dc:subject>ultrazvok pljuč</dc:subject><dc:subject>bioimpedanca</dc:subject><dc:subject>dializa</dc:subject><dc:description>Tekočinsko ravnovesje pri bolnikih z ledvično odpoved ocenjujemo na podlagi kliničnih meril (zastoj nad pljuči, periferni edemi, telesna teža), dodatno pa lahko uporabimo različne diagnostične metode, kot so ultrazvok (UZ) pljuč, bioimpedančna spektroskopija (BIS), rentgenogram prsnega koša, meritve centralnega venskega tlaka in določanje serumske ravni možganskega natriuretičnega peptida. Ocena tekočinske preobremenitve je lahko nenatančna zaradi precejšnjih omejitev vseh navedenih metod. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo na hemodializi pogosto uporabimo kombinacijo kliničnega pristopa, UZ pljuč ter BIS. O vlogi navedenih metod pri kritično bolnih z akutno ledvično odpovedjo (ALO) je znanega zelo malo, zato smo se odločili za izvedbo raziskave, katere namen je bil ugotoviti uporabnost in vlogo UZ pljuč in BIS za oceno tekočinskega ravnovesja pri kritično bolnih z ALO v letih 2022 in 2023.</dc:description><dc:publisher>Ž. Bogdanoski, B. Daković</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-24 13:18:46</dc:date><dc:type>Raz. nal. na višji ali visoki šoli</dc:type><dc:identifier>91662</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.61-78</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 223585795</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
