Ustavnopravne dimenzije regulacije sodelovalnega gospodarstva v Evropski unijiVizjak, Katja (Avtor) Hojnik, Janja (Mentor) sodelovalno gospodarstvonotranji trg EUsodelovalna platformaenotni digitalni trgnačelo subsidiarnostinačela delitve pristojnostivečstopenjsko vladanjehibridna naravaUberAirbnbPospešen razvoj sodelovalnega gospodarstva je spodbudil ponovno oceno tradicionalnih regulatornih okvirov in obstoječih pravnih norm. Nekatere platforme sodelovalnega gospodarstva ponujajo kombinacijo sektornih in storitev informacijske družbe, kar jih opredeljuje kot hibridne entitete. Hkratna ponudba različnih vrst storitev zahteva določitev prevladujoče dejavnosti določene platforme, ki pa se presoja od primera do primera. Navedeno povzroča pravno negotovost in neskladno sodno prakso na nacionalni ravni. V doktorski disertaciji preučujemo vpliv izbire institucionalnih alternativ v okviru večstopenjskega vladanja v EU na pravni status hibridnih poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva, kot sta Uber in Airbnb, na enotnem trgu EU. Zastavili smo si naslednja vprašanja: Kako različni nacionalni predpisi vplivajo na delovanje in konkurenčnost platform sodelovalnega gospodarstva? Kakšno vlogo ima Sodišče EU pri oblikovanju pravnega okvira za platforme sodelovalnega gospodarstva? Kako izbrana institucionalna struktura vpliva na regulacijo hibridnih poslovnih modelov v EU? Kakšne so pravne in praktične posledice razlik v pristojnostih med institucijami EU in nacionalnimi institucijami pri regulaciji sodelovalnega gospodarstva? Pri tem je bil uporabljen pristop mešanih metod za analizo ključnih pravnih odločitev Sodišča EU in nacionalnih sodišč. V skladu z najnovejšo prakso Sodišča EU je platforma Airbnb obravnavana kot ponudnik storitev informacijske družbe ter kot takšna predmet določil Direktive o elektronskem poslovanju 2000/31/ES. Nasprotno pa je regulacija platforme Uber zaradi njegove opredelitve kot prevozniško podjetje predmet skupne pristojnosti med institucijami EU in državami članicami EU na področju prevoznih storitev. Disertacija tako sproža razpravo o ustreznosti obstoječega regulatornega okvira in analizira možnost vzpostavitve ustreznega institucionalnega okvira, bodisi centraliziranega na ravni EU bodisi decentraliziranega na ravni držav članic EU, ki bi zagotovil vsebinska pravila za celovito urejanje pravnega statusa hibridnih poslovnih modelov, kar bi omogočilo enotnejše pogoje za njihovo delovanje na enotnem trgu EU.K. Vizjak20252025-02-01 17:56:07Doktorsko delo/naloga91753UDK: 339.3:346(043.3)COBISS_ID: 253507075sl